Prihodnost pripada Kreatorjem

Leto 2023 je bilo leto izbire – strah ali ljubezen.
Vedno znova smo bili opomnjeni, da smo mi tisti, ki izbiramo, v katerem toku plavamo.

Da gre za aktivno prakso.
Izbereš Ljubezen.
In dihaš Ljubezen.
Vdihneš ljubezen tja, kjer je ne vidiš.

Ti si Kreatrix.
Ti kreiraš svoje življenje.
Ti plavaš v tistem toku, ki ga izbiraš zase.

Zdaj je izjemen čas za kreacijo.
Stojimo na robu prepada. Staro razpada.
To je čas, ki nas vse vabi, da skočimo v neznano.

To terja zaupanje v svojo sposobnost kreacije.
Zaupanje v to, da se bo pojavil most na katerega boš stopila.

Pokrajina se spreminja hitreje kot lahko rišemo zemljevide.
In zdaj ni čas za oklepanje znanega.

Smo v času razpuščanja starega, ko je pomembno, da se podajaš skozi z milostjo.
Z zaupanjem v svojo kapaciteto kreiranja novega.
In ja, potrebujemo veščine, da se skozi ta proces premikamo z milino.

Toliko žensk slišim, ki se pritožujejo nad življenjem, nad otroci, nad partnerji, nad šefi, nad trenutno situacijo in nad vlado.
In ja, vem, časi so res naporni. Stvari niso rožnate.
Korupcija je resnična. In bolečina, ki jo puščajo prepiri zaradi nestrinjanja tudi. Vem iz prve roke.

Vendar kljub vsemu vem tudi, da je točno tale situacija izjemna priložnost, da prepoznaš v katerem toku plavaš.

Ker ne dobiš tega, kar si želiš, s tem, da to sovražiš.
Dokler plavaš v toku strahu, sovraštva, kritike, sojenja, dobiš točno to, kar je tam na voljo.

Premik v tok ljubezni se začne s tem, da ljubiš sebe tam kjer si.
Točno tako, kot si.
Z vsemi napakami, sramom, krivdo, izbereš, da ljubiš sebe.
Tudi vse kaotične in zmedene dele v sebi.

Izbereš, da blagosloviš vse, kar že imaš.
Se zahvališ sama sebi.

In če ne čutiš navdiha, motivacije, ki vznika iz tvojih globin, v tebi… če se ti zdi, da nekaj manjka, je to po vsej verjetnosti povezava s tvojo Kreatrix.
Ja, res je v vsaki ženski.
Na voljo ti je.

Vendar je v speči fazi, če je ne povabiš zavestno v soustvarjanje.

Veš, kako veš, da je aktivna v tebi?
Ker čutiš v sebi živost, radost in željo po ustvarjanju.

Ko tega ne čutiš v sebi in imaš občutek, da nekaj manjka.
Ta občutek, da nekaj manjka te požene v oklepanje znanega.
In če to ne zadovolji tvoje potrebe po varnosti, začneš udrihati po ljudeh okoli sebe.

Živimo v času, ko ustvarjamo stvari, ki še nikoli niso obstajale.
V času izjemne preobrazbe znanega.

V času negotovosti.

In tisto, kar je v tem času ključnega pomena, da usvojiš, je praksa samoizpraševanja.
Česa si ne dovolim čutiti?
Česa ne čutim v sebi?

Čutenje je ključ.

In čutiš takrat, ko si v telesu.
Ko si utelešena.

Ustvarjaj svoje življenje kot umetnost.
Zberi vire, energijo, zberi skupaj svoje talente, zberi skupaj svoje darove.
In kreiraj.

In ko govoriva o kreaciji sveta, gre za soustvarjanje.
Tega ne moreš narediti sama.
Gre za so-ustvarjanje.

To, da lahko vse stvari narediš sama in da ne potrebuješ podpore je laž.
Vsi potrebujemo pričo, nekoga, ki te vidi in ki ti odslika tebe, to kdo ti si.

Živimo v družbi, ki nas trenira v izolaciji, v osamitvi, v tem, da zmoreš vse in to sama.
Na osamitev, na izolacijo gledamo kot na vrlino. Če zmoreš sam, potem si dober in ti dobro gre.
Resnica je, da smo ljudje bitja odnosov.
Kar pomeni, da rastemo in se širimo, ko smo v skupnosti.
Odnosi so izjemno pomembni.

Naj te ne odnese urok gotovosti.
Nič ni gotovo.
Vse je v premiku.

Korak po korak soustvarjamo nov svet.

Prihodnost je v rokah Kreatorjev, kot si TI.

Kreacija niso veliki premiki in kolosalne spremembe.
Kreacija se dogaja skozi majhne vsakdanje stvari.

In pomembno je, da si v toku Ljubezni.
Zase vem, da tega nisem zmogla sama.
Utapljala sem se v toku strahu. Strah me je bilo zamenjati tok.
Potrebovala sem pomoč.
In našla sem jo v skupnosti enako mislečih žensk.

Podpora je tako zelo pomembna.
Konec koncev soustvarjamo.
Najdi svoje pleme, svojo skupnost.

Soustvarjaj zavestno.
Z ljubeznijo, v Ljubezni in ZA Ljubezen.

Potrebuješ prakso, spodbudo, podporo?
Veščine KAKO to narediš?

Pridi na druženje Kreiraj po žensko.
Podrobnosti najdeš >>>TUKAJ<<

Hotela je navodila za življenje…

Prišla je k meni, ker je bila utrujena, izčrpana, naveličana življenja in sploh vsega.
Ni več vedela kako naprej.
Hotela je nazaj.
Ob tem pa se je počutila zataknjeno, zagozdeno, ujeto.

Želela si je spremembo v svojem življenju, vendar pod pogojem, da odide vse kar ni dobro in ostane vse, kar je ok.
In to, kar je želela od mene je recept, kako bo to naredila.

“Povej mi, kaj naj naredim?”
Hotela je navodila za uporabo; če naredim točno tako, točno te korake, bom prišla točno tja.

Človeška narava te vodi v to, da hočeš navodila za uporabo druge osebe, za uporabo življenja, točna navodila kako prideš do svojega življenjskega namena.

Vendar življenje ne deluje v okvirih znanega.
Če resnično želiš premik, se podajaš v neznano.

In to poznam iz prve roke.
Ko sem se sama znašla pred odločitvijo, da moram zapustiti svoje staro življenje, sem hotela sklepati kompromise z življenjem in predvsem sem hotela zagotovilo, da če naredim prvi korak, da bo moje življenje ostalo vsaj približno enako.

Nekako nisem verjela številnim šamanskim zgodbam, ki sem jih brala o tem, kako se s pečine vržeš v prepad in kako svoje staro življenje pustiš za sabo – celo, ne samo tisti del, ki ti ne ustreza.

Ne glede na to, da upaš, da boš našla partnerja, ki te ne bo zapustil, imela otroke, ki bodo pridni, dobila službo, kjer bodo vsi prijazni in boš končno lahko živela življenje v miru, se to običajno ne zgodi.

Kvečjemu dobiš soseda, ki ob nedeljah posluša svojo najljubšo glasbo (ki ti ni všeč) tako, da jo poslušajo vsi v soseski, prijateljico, ki razlaga samo o svojih težavah in nikoli ne prideš na vrsto, sodelavko, ki si vedno izbori najboljše projekte, ti pa čutiš kako se utapljaš v rutini in puščobnosti vsakdana.

Vendar še vedno tako rada, ko si priča izgorelosti, nezadovoljstvu in občutkom nemoči v svojem življenju, enostavno zakoplješ glavo v pesek, zaradi preplavljenosti, ki jo čutiš, v upanju, da bo stvar šla mimo.

Ali pa se na drugi strani besno vržeš na delo in začneš stvari reševati.
Bereš še več, hodiš na delavnice in delaš na sebi še bolj intenzivno v upanju, da se boš tega, kar nas muči, končno rešila, da te bo to končno pustilo pri miru.

Težava je brez dvoma v tem, da ko voziš s prazno posodo, ne glede na to, kako besno drviš skozi svoje življenje, več akcije enostavno ne prinese polnosti. Če si v sebi prazna, bodo vse akcije, ki jih boš naredila prišle iz tega istega občutka praznine v tebi in rezultati, ki jih boš ustvarila, bodo enako prazni.

Če v sebi čutiš praznino, je potrebno odkriti vrelec, ki te odžeja in napolni.

In ta vrelec je v tebi.
Ena najpomembnejših duhovnih praks za žensko je, da redno pije iz svojega notranjega vrelca izvornih kvalitet svojega Dragulja. Ter, da zna kvalitete svojega Dragulja deliti z ljudmi in s svetom.

Dragulj je izvorna esenca Ženske, tvoja edinstvenost, tvoja enkratnost.
Dragulj razkriva izvorne kvalitete tvoje Ženske Duše.
Brez stika z Draguljem manjka tvoja magnetična privlačnost, ki sije iz tvoje notranjosti.

Gre za očarljivost, ki je nikoli ne moreš “narediti” in nikoli se ne moreš dovolj potruditi, da bi zasijala iz tebe. Brez stika z Draguljem v sebi se počutiš prazno in težko držiš svoj prostor.

Pravzaprav imaš težavo, da stojiš za tem, kar ti je v življenju pomembno, kot da nimaš notranje podpore, notranje stabilnosti in zato z lahkoto pregoriš, izgubiš smer v življenju in stik s svojo strastjo.

Tvoj Dragulj je kot notranji kompas, ki te vodi v smeri tvojega življenjskega namena.
Dragulj počiva v tvojem srcu in da lahko resnično stopiš v stik z njim, se je potrebno dobro poznati.
Kajti to, za kar poskrbi tvoj Dragulj, je notranje negovanje.

Dragulji so dragocene stvari, v hebrejščini dragulj pomeni zaklad.

In zaklad je sestavljen iz diamantov, rubinov in smaragdov.
Dragulji imajo kvaliteto bleščanja, sijanja, iskrenja.
Dragulji so zelo osebni, čustveni in čutni simbol, ali pa so odraz in simbol bogastva in moči.

V vsaki ženski se skriva lepota Dragulja.
Ta svetloba dragulja sije iz ženske, ki je sproščena, pomirjena s seboj, uživa življenje, izkuša blaginjo. Vsaka ženska je edinstveno izžarevanje Boginje, skozi vsako se boginja izraža na njej lasten, edinstven način.

Izvorna esenca ženske predstavlja tvoj Dragulj, tvoje edinstveno izžarevanje. Če se želiš resnično pokazati v svetu, kot to kdo ti v resnici si, moraš spoznati, si priznati in objeti ta del sebe.
Spoznati moraš svoj Dragulj svoje Ženske Duše.

In ko ga resnično spoznaš, začneš deliti njegovo svetlobo, njegov sij, skozi brezpogojno služenje.

Vendar v služenju drugim ne moreš biti, dokler je tvoja notranja posoda prazna.

Dokler si v paradigmi pomanjkanja, ne moreš resnično deliti sebe, ker imaš ti sama občutek, da nikoli ni dovolj. Šele, ko si v stiku s svojim Draguljem, s tem svojim notranjim vrelcem, poskrbiš zase in veš, kako negovati sebe, da čutiš v sebi polnost in notranjo blaginjo, lahko deliš sebe, širiš sebe, izžarevaš svojo svetlobo iz sebe v svet na lahkoten, mil, sijoče ženstveni način. In to je tisto, kar zanima mene.

Štiri stranice tvojega notranjega dragulja postavijo temelj, ustvarijo stabilno posodo skozi katero se lahko zlije peti element tvoje izvorne esence in se resnično izrazi, pokaže, zasije skozi tebe v svet. Da bi se to lahko zgodilo, pa je potrebno brusiti in polirati svoj dragulj, kajti neobrušen diamant, pravi kitajski pregovor, ne bo nikoli dragulj.

V stiku s svojim Draguljem si, ko si v toku, ko resnično uživaš v svojem življenju in neguješ sebe.

Ne, nimam recepta, kako lahko ti živiš svoje življenje v milosti in na popoln način.

To kar ti lahko pokažem pa je tvoj notranji vrelec, kjer lahko dobiš vsa navodila in usmeritve kaj je tvoj življenjski namen in zakaj si tukaj.

Leta sem iskala pot do svojega notranjega Dragulja. Poizkusila sem številne načine, tehnike, dokler nisem odkrila, da je vse, kar je potrebno… odstraniti ovire na poti. Odstraniti je potrebno odvečen material neobrušenega diamanta, da bi le-ta razkril tvoj Dragulj v vsem njegovem sijaju.

In točno to je namen spletnega druženja Varuhinja Živjenja, kjer bomo pogledale kaj je tisto, kar sama sebi postavljaš na pot kot oviro, da zastiraš sijaj svojega notranjega Dragulja.

Te zanima, kako? Pridruži se mi in pij iz svojega notranjega vrelca izvorne esence. Informacije najdeš >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Povezana s ciklično naravo

Vse v naravi diha.
In dih je sestavljen iz širjenja ob vdihu in krčenja ob izdihu.

Širjenje in krčenje sta neizogibno del življenja.
In zanimiv fenomen, ki se nam zgodi, ko se razširimo onkraj znanega in v svojem življenju dosežemo nekaj novega, nekaj česar nismo pričakovale, nekaj izjemnega je, da se naslednje jutro počutiš kot bi te povozil avtobus. Kot bi imela »mačka« po prekrokani noči.

In to poznam iz prve roke. Krčenje po širitvi, ki se zgodi je nekaj, kar me je presenetilo po našem prvem Mena Kafe-ju. Druženje je bilo izjemno, zelo smo uživale v druženju. In zgodbe, ki so jih ženske podelile so se dotaknile čisto vsake v krogu.

In ker je bilo tako izjemno, bi pričakovala, da bom naslednji dan pod vtisom dogajanja in se bom počutila sijajno.
Pa se nisem.
In dan po tem tudi ne.

Bilo je tako nenavadno, da je terjalo mojo pozornost in šla sem v raziskovanje, kaj se dogaja z menoj.

Dejstvo je, da nisi več ista oseba dan po dogodku, dan po napredovanju, dan po odprtju tvoje prve razstave ali izjemne pohvale, ki jo prejmeš. Vsaka zmaga te razširi.
Pozornost je usmerjena nate kot žaromet, ki te postavi v center pozornosti.

Ko se izpostaviš in sebe deliš z drugimi, ko te pohvalijo ali se zgodi nekaj, kar je zate novo, te bo to razširilo.

In to kar sledi je sesutje.

V sebi čutiš surovost, ranljivost. Kot živec brez mielinske ovojnice čutiš vse in lahko čutiš nelagodje, lahko je neprijetno.

Namesto samozavesti in zadovoljstva lahko v sebi čutiš zaskrbljenost, strah ali celo dvom, ko se poigravaš z mislijo, da so se morda zmotili.
Kar te lahko vodi v spiralo sramu in občutkov krivde.
In najraje bi se pokrila z dekco, se skrila in šla v hibernacijo.

Najbolj osupljivo ob vsem skupaj je to, da moški tega ne doživljajo tako dramatično kot ženske. Običajno se s težavami srečujemo ženske. In to ima opraviti s pogojevanjem, ki smo ga strenirale ženske, moški pa ga niso bili deležni.

Takrat, ko se porineš ven iz svoje cone udobja, ven iz tega, kar ti je poznano, vsakič ko zrasteš in se razširiš, boš izkusila to krčenje, ki sledi širitvi.

Resnica je, da dan po zmagi nisi ista oseba kot pred njo. Nisi ista oseba po svoji prvi razstavi, prvi knjigi, prvem napredovanju, po rojstvu ali po tem, ko si se soočila s kakšno pomembno stvarjo.

Različni deli tebe bodo potrebovali čas, da prispejo v novo realnost.
Ko razširiš svojo kapaciteto prostora, ki ga držiš, je to nekaj novega.
In pomembno je, da to prepoznaš in si daš čas, da se navadiš na novo realnost.

Pomembno je, da držiš prostor za nelagodje, ki je prisotno.

Cikli širjenja in krčenja se v življenju nenehno dogajajo.
Vsakemu vdihu sledi tudi izdih.
Ob vdihu se širiš. Ob izdihu se krčiš.
Mama Gaia diha. Vse življenje diha.

In vendar, ko se to zgodi v naši notranjosti, temu skušamo ubežati.

Tuhtamo o tem, da je nekaj narobe z nami, kot da je krčenje posledica osebne pomanjkljivosti.
Sprašujemo se, kaj je narobe z mano, ko izkušamo ranljivost in krhkost po veliki razširitvi.
Velikokrat dvomimo vase in v svoje sposobnosti in se sprašujemo, če je to posledica nesposobnosti, da bi sprejela več.

Ko se energija, ki si jo usmerila v širitev, začne vračati nazaj v notranjost, je ključnega pomena, da zmoreš držati prostor za to, kar se dogaja.

To je popolnoma naravno. Le da se o tem ne pogovarjamo.
In za žensko je to še posebej velik izziv, ker smo strenirane, da pozornost usmerimo navznoter, v notranje dogajanje, kar lahko vodi v intenzivno napadanje sebe, kritiko, sojenje in zasramovanje.

Dan po uspehu, zmagi, novemu dosežku je pomembno, da greš vase in povabiš vse kar je prisotno vase. Pomembno je, da to sprejmeš in prežvečiš.
In da praznuješ dejstvo, da si se razširila onkraj tega, kar je zate znano in normalno.
Tako kot po prekrokani noči ali bolezni, je pomembno, da poskrbiš zase.

Ponovno se boš razširila in razvila novo normalo zase.
V vmesnem času pa je pomembno, da se ujameš, preden se raztreščiš. Da počivaš. Si narediš toplo kopel. Da ne delaš nič pametnega ali pomembnega, gledaš TV, čajčkaš. Plešeš, greš na sprehod. Ključ tukaj je, da vprašaš svoje telo, kaj potrebuje. Da zaslišiš potrebe, ki so prisotne in slediš temu, kar ti narekujejo.

To kar ne bo delovalo je analiziranje.
To kar ne bo delovalo je kontrola.

Ker ciklov širjenja in krčenja ne moreš nadzorovati. Pa bi jih hotela.
Širjenje s seboj prinaša pozitivne energije in občutja, zato bi želela ostati tam.
Želimo biti aktivni in v premikanju, v širjenju.
Velika večina ne mara ranljivosti, ki jo s seboj prinaša faza krčenja. Zato se z njo bojujemo.

Vendar se vztrajanje v širjenju in ignoriranje klica v krčenje ne obnese.
Vsak vdih neizogibno vodi v izdih.
In če skušaš ostati v širitvi in zadržuješ dih, ker nočeš izdihniti se začne dogajati nekaj res fascinantnega. Energija se začne spreminjati v zaskrbljenost, v stres, včasih celo v paranojo.
Ne moreš se razširiti še bolj, dokler najprej ne izdihneš.

Krčenje je kot zima. Dovoli si, da greš navznoter. Hiberniraj.
Pomlad bo ponovno prišla.

Izziv, ki ga imamo s fazo vdiha in s krčenjem je v tem, ker nas sooči z žalostjo, obžalovanjem, z dvomi, z jezo, ki je že v nas. Krčenje je povabilo v ranjenosti, ki so v tebi. Potrebno je poskrbeti za stvari v notranjosti, ustvariti stabilnost, povezanost, preden greš v novo širjenje.

Zato je pomembno, da prepoznaš kdaj je v ciklični naravi čas za krčenje, čas za vdih.
Da počivaš. Da prisluhneš notranjemu glasu, ki ti šepeta in s tabo deli želje.
Skozi notranje negovanje prideš v stik z odgovori na vprašanja, ki si jih imela.
Sveže ideje vzniknejo iz tega preživljanja časa v svoji notranjosti.

Na tem notranjem mestu miru, v svojem centru, ustvariš gorivo, nabereš energijo za naslednjo fazo širjenja.

Bodi v stiku s sabo.
Spoznaj sebe in svojo ciklično naravo.
Sledi zavestno tem ciklom širjenja in krčenja.
Ko enkrat razumeš, da so ti cikli kot dihanje in zaupaš v to, da bo za vsakim krčenjem ponovno prišla faza širitve, se lahko sprostiš in jim slediš, namesto da jih skušaš potiskati, siliti in se trudiš takrat, ko je čas za počitek.

Napolni svojo posodo, da bi lahko iz svoje polnosti delila z drugimi.
In naslednjič, ko boš soočena z »mačkom« po zmagi se spomni, da si dobila darilo.
Praznuj priložnost, ki ti je ponujena.
Poskrbi zase.

Ko si v stiku s fazo vdiha in izdiha, v sprejemanju širjenja in krčenja, čutiš dinamičnost in ravnotežje. Čutiš povezanost z življenjem.
Prispevaš in zate je poskrbljeno.
Hraniš in si nahranjena.
Si v sprejemanju in daješ.

Povezana s svojo ciklično naravo prispevaš.
Si Darilo ljudem in svetu.
Zato počivaj, ko si povabljena v krčenje, da bi lahko v polnosti praznovala življenje v širjenju.

O tem, kako energijo praznovanja in širjenja uporabiš v kreaciji bom več podelila v brezplačnem druženju 18.12.2023. Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/kreacija.html

Želim ti sijajen praznični čas.

Taja Albolena

Prevzemanje odgovornosti Zase

»Kaj sem pa zdaj naredil,« me je vprašal, ko sem mu rekla, da sem razjarjena.
Me je razvedril za točno eno sekundo.

Bil je dan, ko je bil moj bes tako intenziven, da sem mojim rekla, da grem ven, ker se moram skulirati. V moji notranjosti sem čutila vulkan, ki je bil tik pred tem, da izbruhne.

O tem ekonom loncu sem že desetletja nazaj brala pri Christiane Northrup.

Zdaj prepoznam ta destruktivni del v sebi, ki je kot zmaj, ki bi požgal vse.
Intenzivnost tega dela mi je še vedno osupljiva.
Razlika je v tem, da jo zdaj poznam in se z njo lahko tudi pogovorim.

Včasih pa sem cepetala, skakala na mestu in norela v sebi.

Kot je z menoj slikovito podelila ena od žensk: »To je kot bi enkrat na mesec pritisnila gumb za samo-uničenje in dovolila, da moje življenje (ki je običajno čisto srečno in zadovoljujoče) implodira in se sesuje na prafaktorje. Ko se temne misli dvignejo in se prah poleže, porabim naslednja dva tedna, da poberem koščke in jih skušam sestaviti skupaj.«

To je tisti čas v mesecu, ko ti gredo vsi na živce.
Ko bi najraje izselila vse okoli sebe ali pa sebe.
Ko se ločuješ. Se skregaš z otroci.

To je tisti čas, ko gre vse narobe.
Če dovoliš, da ta destruktivni del v tebi fura tvoj lajf.

Velika večina žensk meni, da nima vpliva na svoje počutje v tej fazi.
Stroka pravi, da gre za predmenstrualno disforično motnjo.
Kar je bolj intenzivna oblika predmenstrualnega sindroma, pri kateri so simptomi tako moteči, da ovirajo funkcioniranje v vsakdanjem življenju in so med drugim povezani z močnimi čustvenimi nihanji, tesnobo, depresijo in razdražljivostjo.

Ženske izkušajo jokavost, razdražljivost, občutljivost, žalost, tesnobo, jezo, težave s spanjem, utrujenost in občutek pomanjkanja energije, izgubo zanimanja za dnevne dejavnosti, spremembe v apetitu ter občutek sovraštva same sebe.

Pravijo, da gre za hormonsko motnjo oziroma motnjo povezano z endokrinim sistemom.
Pri tej motnji so čustveni simptomi veliko bolj intenzivni kot fizični, najbolj izraziti pa so sledeči znaki: brezup, izrazita tesnoba, napetost, samozaničevanje, pretirana čustvenost, izguba zanimanja za različne aktivnosti, utrujenost, žalost, nihanja razpoloženja, neobvladljiva razdražljivost, panični napadi in bes.
Znaki nastopijo teden dni pred predvideno menstruacijo in izginejo, ko se ta pojavi.
Stoka predpisuje antidepresive v kombinaciji s psihoterapijo.

Tisto, kar je zanimivo meni je, da sem v post-menopavzi kot temu pravijo in da nimam več hormonskih nihanj, ki so značilni za luteano fazo cikla, pa me ta Uničevalka še vedno obišče. Zanimivo je, da je jeseni bolj prisotna kot poleti ali spomladi. In spomnim se je, da me je obiskovala po porodu v tistem obdobju, ko pogosto govorijo o poporodni depresiji.

Moja teorija je, da v resnici ne gre za hormonsko motnjo, je pa res, da nihanje hormonov v lutealni fazi cikla pri ženski vpliva na to, da se ta del v ženski prebudi.

Samo-uničevalka ali Krutela, ta Pasja Ženska je arhetip v ženski naravi, ki z veliko večjo silovitostjo vznika v notranjosti ženske, če jo poskuša zatreti.

Zase vem, da sem desetletja imela težavo s tem, da bi izrazila svojo jezo in bes.
To je bilo nekaj, kar v mojem življenju ni bilo dovoljeno.
Posledica je bila ta, da se je ta Uničevalka občasno nenapovedano pojavila in ugrabila moje življenje.

Ta del je povezan z žensko Jeseni ali kot jo imenujem sama, z Amazonko.
Gre za njen senčni del, ki ga ima v sebi vsaka ženska. Zato pravim, da je tako zelo pomembno, da ženska spozna sebe in svojo žensko naravo.

Pomembno je, da ženska prevzame odgovornost zase, ker drugače preigrava drugi senčni del tega arhetipa, ki je Žrtev.

Biti Žrtev je zelo priročno.
Ker če si žrtev, je vedno nekdo drug kriv.
In vedno si v iskanju nekoga, ki te bo rešil.

Arhetipsko gledano, je osnovno vprašanje žrtve ali se je vredno odreči svojemu občutku moči zato, da bi se izognili prevzemu odgovornosti za svojo neodvisnost.

Nauk povezan z arhetipom žrtve terja, da presodiš o svojem odnosu do moči, še posebej v medsebojnih stikih z ljudmi, ki se vrtijo okoli nadzora in potrebe po postavitvi osebnih meja. Mučeništvo in samopomilovanje sta pogosto povezani z arhetipom žrtve.

In da bi prepoznala kaj se dogaja v tvoji notranjosti, je potrebno biti utelešena, v stiku s svojim telesom. Pozitivno razliko lahko narediš samo skozi sebe v svet.
In tukaj vsaka posameznica šteje.

Osebno čutim, da je za žensko na osebni in kolektivni ravni ključnega pomena, da začne spoštovati in ceniti svoje žensko telo in njegove procese.
In njegove prehode.
Tudi staranje.

Jesen v mesečnem ciklu je v tednu pred menstruacijo.

To je čas, ko ženska vidi vse napake. Zelo jo moti neiskrenost. Je odkrita, resnicoljubna in želi razkrinkati vse iluzije.

Gre za čas razčiščevanja, destrukcije, ko ženska čisti energijo in ustvarja prostor za nove stvari v njenem življenju. Gre za čas zaključevanja in razčiščevanja.

Predmenstrualni sindrom se v tem obdobju pojavi pri ženskah, ki te svoje ogromne moči, ki se generira, ne znajo sprejeti in se z njo pomiriti.

Če ženska ta del svoje narave v sebi zanika in se z njim bori, to vodi v obtoževanje sebe, sovraštvo do sebe, v nemir in samodestrukcijo.

To energijo destrukcije, ki se v tem času pojavi, kajti od nje zahteva, da počisti v svojem življenju stvari, ki jih ne potrebuje več, ženska kanalizira navznoter proti sebi.

V letnem ciklu mame Gaie je letni čas jeseni tisti, ki aktivira te iste zgodbe v notranjosti ženske.
In ko ženska ni več v rodni fazi, je potovanje z babico Luno tisto, ki ji pomaga, da ohranja stik s svojo ciklično naravo. V luninem ciklu je zadnji krajec tisti, ki aktivira to energijo v ženski.

Da bi svojo cikličnost zares začutila, se je potrebno spustiti v telo in se povezati s svojim ženskim telesom.

Tvoje telo je del tebe.
In s tem, ko zavračaš svoje telo, zavračaš sebe.
S tem, ko poskušaš spremeniti svoje telo, skušaš spremeniti sebe.
Morda boš izbrala zdravila ali pa hormonsko podporo.
Pomembno je, da se zavedaš in se podučiš o stranskih učinkih in rizikih in potem sprejmeš odločitev podučena o tem.

V času kot je ta je pomembno, da prevzameš odgovornost zase in izbiraš v soustvarjanju s svojim telesom. Da vključiš svoje telo v izbire. Da prisluhneš svojemu telesu.
Nihče drug ne pozna bolje tvojega telesa kot TI. Vprašanje je ali mu zaupaš.

Ko sva se z mojo Uničevalko gledali na tistem s soncem obsijanem kosu jase, z vodo, ki je tekla v potoku mimo mene, je njen ogenj začel počasi popuščati. Utelešena v sebi in v poslušanju njenih potreb sem počasi spustila bes in jezo in občutke krivde. Cel paket vsega, kar je tlelo v meni. Počasi sem se pomirila.

In ko sem prišla domov sem lahko jasno in konkretno povedala, kaj me je zmotilo in kaj so moje potrebe in želje.

To, da držiš prostor zase je ena najbolj pomembnih veščin.
Je nekaj, kar je potrebno trenirati in mojstriti.

Vzpostavljanje zavestnega odnosa z vsemi deli v sebi je ključnega pomena za radost, zadovoljstvo in občutek izpolnjenosti v svojem življenju.
Še posebej na prehodu v drugo polovico življenja.

Drugače ta del v notranjosti ženske požiga vse okoli nje, zastruplja sebe in druge, kar vodi v zagrenjenost in cinizem.

Tisto, kar želim vsaki ženski, ki pride do tega portala je, da ve kje je, da pozna sebe in da zaupa vase in se zanese nase.

Vabim te, da se mi pridružiš v programu Menopavza – tvoja vodnica v moč, modrost in milino, kjer bom s teboj podelila, kako prepoznaš in izkoristiš to priložnost za preobrazbo s katero te sooči prehod v menopavzo.

Pokazala ti bom, kako je menopavza lahko začetek tvoje duhovne prakse.
Pogledali bova v to kdo postajaš. Kako in zakaj?
S teboj bom podelila kako poskrbeti zase in zakaj je tako zelo pomembno, da prisluhneš svojim potrebam na tem prehodu.
Podelila bom, kako se na ta prehod pripraviš v svojih štiridesetih, da ga narediš zavestno. Spregovorila bo o tem kako postaviti v kontekst spremembe, ki se dogajajo in kako to podpira tvoj razcvet v Žensko za katero si se rodila, da si.

Naučila se boš na menopavzo pogledati v kontekstu tvojega celotnega življenja.
Dobila boš zemljevid potovanja, ki je uporaben na vseh prehodih v tvojem življenju.
S teboj bom podelila dve fazi menopavze, da boš res prepoznala kje si v tem procesu.
Vodila te bom skozi 7 preizkušenj na tej poti nazaj k sebi.
Spoznala boš 8 daril na tej poti. In 6 faz žalovanja skozi katere se je potrebno premakniti, da najdeš smisel življenja.
Podrobnosti in prijavnico najdeš na povezavi http://divine.si/program/menopavza.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Praznik luči – Diwali

Praznik Deepawali oziroma Diwali, je indijski praznik luči (deep/svetloba, awali/vrsta). Diwali je premičen praznik, saj v Indiji ne sledijo gregorijanskemu koledarju, temveč solarno-lunarnem.

Praznuje  se pet dni in vsak dan je namenjen različnim božanstvom. Praznovanje letos začnejo 9.11.2023, tretji dan 12.11. (pri nas je to 13.11.), ko je mlaj, pa predstavlja višek praznovanja.

Prvi dan  je poznan kot Dhanteras. “Dhan” pomeni bogastvo “teras” se nanaša na trinajsti dan lunarnega hindujskega koledarja. Boginjo Lakšmi, ki predstavlja bogastvo (ne le v materijalnem smislu) povabijo v dom in to je dan, ko kupujejo zlato. Da bi lepo boginjo, sedečo v lotosu privabili v svoj dom, ji postavijo v oltar in za Diwali pustijo vsa vrta in okna odprta, z namenom, da jih obišče.

Ayurvedski zdravniki častijo Dhanvantari, inkarnacijo Višnuja, ki je na ta dan prineselnektar nesmrtnosti in Ayurvedo človeštvu. Številni templji v Kerali in Tamil Nadu-ju so posvečeni Dhanvantari in Ayurvedi.

Za čas praznovanja so značilna tudi drevesca na katerih gorijo oljne luči, živopisna okrasitev domov in druženja.

Svetloba, ki razžarja indijske domove simbolizira zmago dobrega nad zlim. Tradicionalna okrasitev za Diwali so poleg barvitih peščenih vzorcev tudi glinene posodice, napolnjene z gorčičnim oljem in stenjem, ki jih prižgejo.

Drugi dan je poznan kot Naraka Chaturdasi ali Chhoti Diwali (mali Diwali). Boginja Kali in Krišna naj bi na ta dan uničila  demona Narakasura. Kali častijo v zahodnem Bengalu, v Nepalu pa slavijo zmago Krišne nad demonom Narakasuro. Diwali tradicionalno praznujejo na ta dan v Tamil Nadu-ju.

Tretji dan  je mlaj poznan kot Amavasya. Ta najtemnejši dan v mesecu igra najpomembnejšo vlogo v Diwali praznovanju na severu in zahodni Indiji. Lakšmi častijo na ta dan s posebno pujo, ki jo pripravijo zvečer.

Četrti dan   na severu praznujejo kot Govardhan Puja, ko naj bi Krišna porazil Indra, boga groma in dežja. V Gujarat praznujejo začetek novega leta. V Maharashtri naredijo Bali Pujo v priprošnji za blagoslov kralja Bali.

Peti dan  je poznan kot Bhai Dooj. Posvečen je praznovanju sestrstva na enak način, kot je  Raksha Bandhan posvečen bratom. Bratje in seste skupaj praznujejo in delijo hrano, da počastijo medsebojno povezavo.

Festival podobno kot Božič označuje druženje, dobre želje in pojedine. Kot se je krščansko praznovanje Božiča navezalo na staroselsko praznovanje zimskega solsticija in rojstva Svaruna oziroma Svarožiča, se tudi v Indiji Diwali povezuje s koncem žetvenega obdobja za večino indijskega ozemlja.

DIVINE.SI

Delno povzeto po zapisu s strani Delo.si

Sporočilo sveta 13 avtohtonih babic

Ko se premikaš skozi te spreminjajoče se čase, bodi nežna s seboj in vzemi stvari na lahko. Na začetku nečesa novega si. Učiš se novih načinov biti. Ugotovila boš, da deluješ manj v jang modelih delovanja na katere si navajena.

Nehala boš delovati na trdo, se truditi, potiskati, da bi prišla iz točke A v točko B, ko si to počela v preteklosti. Namesto tega boš več časa preživela v izkušanju sebe v celoti in v tvojem mestu na svetu.

Namesto da potuješ k cilju tam zunaj, boš potovala globoko vase. Mame tvoje mame so to znale. Tvoji predniki so vedeli kako to narediti. Poznali so principe ženstvenosti in ker v svojem telesu nosiš njihov DNK, je ta modrost in način bivanja v tebi.

Povabi jih v ospredje. Pokliči jih. Povabi svoje prednike v ta trenutek.

Ko se navade in propadajoče institucije, ki temeljijo na jang energiji začenjajo rušiti, poglej navzgor. Prihaja veter sprememb. Začuti sonce na svojih krilih.

Prevedla: Taja Albolena

Original je na voljo na povezavi https://www.planetalentejo.com/2019/consciousness/message-from-the-council-of-13-indigenous-grandmothers/

Kozarec sreče

V skupnosti Varuhinja smo začele z Igro Hvaležnosti in spomnila sem se na navodila za kozarec sreče, Elizabeth Gilbert.

Z njim smo začele. Pridružiš se nam na povezavi >>>TUKAJ<<<

“Kaj je kozarec sreče? Najbolj enostavna stvar na svetu. Vzemite kozarec, lahko od majoneze ali marmelade (ali škatlo ali kakršnokoli posodo) in vsak dan, preden odidete spat, vzemite košček papirja ter zapišite najboljši, najsrečnejši trenutek tistega dne. Tudi, če imate slab dan, saj je tudi v slabem dnevu en trenutek najboljši del tistega dneva.

Ta košček papirja vržete v kozarec. Skozi celo leto imate tako svoj arhiv sreče.

Na slab dan potegnem pest papirčkov iz kozarca in se spomnim tistih najboljših trenutkov, ki bi ostali pozabljeni, če si jih ne bi zapisala.To prakso izvajam že leta in jo obožujem.

Če bi moja hiša kdaj gorela, je to tisti materialni predmet, ki bi ga pograbila, preden bi stekla skozi vrata…kajti kaj je v tem kozarcu? To je tisto, kar predstavlja smisel tega življenja.

Čez leta me je moj srečni kozarec marsičesa naučil. Kar me nenehno navdušuje je tisto, kar konča vsak dan v kozarcu konec vsakega dne. To niso veliki dosežki ali neverjetni dogodki – ponavadi le drobne stvari, trenutki zavedanja…, ko stopiš iz hiše proti avtu in nate posije sončni žarek in v tistem trenutku začutiš hvaležnost, ker si živ. In pomisliš: Da, to je to.

Ponavadi je nekaj tako majhnega – in tako velikega.

Vem, da vas je mnogo pričelo s to prakso – in z veseljem gledam slike vaših kozarcev sreče ter poslušam vaše zgodbe. Všeč mi je zgodba ženske, ki je kozarec postavila na sredino jedilne mize in vanj mečejo svoje trenutke tudi njeni otroci – kakšna čudovita družinska navada! In všeč mi je ženska, ki mi je včeraj pisala, da je za njo težko leto, vendar bo danes na zadnji dan v letu prebrala vse listke, ki jo bodo spomnili, da je bil kljub težkemu položaju vsak dan en dober trenutek.«

Začnemo? Si zraven?

Če si kot jaz, potem imaš zdajle težave z iskanjem dovolj lepega, skratka primernega kozarca. Samo, da je lep!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Življenje je Ljubezen v Akciji.