V svojem življenju vsaka ženska pride do točke, ko preraste življenje, ki ga je živela do takrat.
Ko nič več ne deluje.
Ko je razočarana nad seboj in nad življenjem.
Ko ugotovi, da si ne more več kupovati pozornosti, ker postane predrago.
Ko si ne more več privoščiti, da drugi hodijo po njej. Enostavno mora postaviti mejo in reči NE.
Ko se ne more več razdajati za druge. Ko sama potrebuje občutek varnosti, podporo in občutek, da je zanjo poskrbljeno.
Ugotovi, da je prerasla škatlico na kateri piše 100% odobreno. Škatlico v katero se je zaprla, da bi bila sprejeta, ljubljena, uspešna in da bi dobila potrditev iz zunanjega sveta.

Začne se iskanje.
Ženska ve, da noče več nazaj, ne ve pa kako naprej.

Gre na terapijo. K zdravilcem.
Bere knjige. Posluša seminarje.
Ja, išče.

Voljna je prehoditi določeno razdaljo, vendar želi imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo. Ima pričakovanja.

NI pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih je postavila svoje znano in udobno življenje, ki ga je živela.

Ni voljna tvegati, da bi izgubila vse, kar ima.
Želi več – več ljubezni, več zdravja, več denarja.

Želi izboljšati svoje življenje.
Želi postati bolj ljubeča, bolj srečna, zaslužiti več denarja, doseči več, izboljšati svoje telo, izboljšati odnose, izboljšati prijateljstva. Seznam je neskončen.

Izboljšanje sebe je ena najhitreje rastočih industrij in vključuje diete, fitnes, izobraževanja na področju poslovnih in osebnih odnosov ter osebnostno rast. Modna industrija, lepotna industrija in novodobna duhovnost ponujajo celo vrsto sintetičnih sistemov in predlogov za perfekcijo, ki jo ženska želi doseči.

Si dovolj vitka?
Si dovolj duhovno napredovala?
Si v popolnem odnosu?
Je tvoj posel dovolj uspešen?

Nemogoči standardi fizične, čustvene in profesionalne perfekcije prežijo nate na vsakem koraku.
Seksi-uspešna-duhovno razgledana ženska je ideal h kateremu stremi večina žensk, ne glede na starost.

In ko dela na sebi skozi meditacijo, jogo, razstrupljanje, fitnes, coaching in številne druge modalnosti, ki so na voljo, čaka na dan, ko bo fizično, mentalno in duhovno dovolj perfektna, dovolj dobra, da bi bila ljubljena.

V sodobni družbi ljubezen do sebe potiskamo nekam v neopredeljeno prihodnost, ko bomo dovolj xyz.

In da se razumeva, seveda ni čisto nič narobe s tem, da skrbiš za svoje zdravje in svoje telo, da si prizadevaš za svojo dobrobit in dobro počutje na čustvenem in mentalnem nivoju.

Izziv je v tem, ker je izboljševanje sebe tisto, ki te v resnici ne osreči.
Tvoje najglobje hrepenenje ostaja neizpolnjeno, hkrati pa si vedno bolj prazna.

Toliko žensk srečam, ki mi povedo, da delajo na sebi že leta, včasih desetletja.
Ponosne so na vse certifikate, ki so si jih pridobile v vsem tem času in na prebrane knjige.
In včasih mi je res težko, ko ji povem, da je njena želja po izboljšanju svojega življenja in same sebe tista, ki je v resnici težava.

Ko se trudi izboljševati sebe, svoje odnose in svoje življenje namreč izhaja iz predpostavke, da v tem trenutku NI DOVOLJ, da bi bila ljubljena kot je.
Zato mora narediti nekaj, da spremeni sebe, popravi sebe, izboljša sebe.
Izhaja iz predpostavke pomanjkanja.

In na koncu je samo-izboljševanje ravno nasprotje ljubezni do sebe.

Ključ Ljubezni do sebe je v sprejemanju sebe točno tam kjer si. Točno take kot SI.

Verjetno sem tudi zaradi tega v dvomih glede smiselnosti uporabe in sledenja socialnim medijem. Ker je onkraj sintetično ustvarjenih podob in družbenih okvirjev popolnosti resnični svet v katerem si kdor si.

Vsak posameznik je kompleksno vesolje svetlobe in sence, moči in strahov ter ranljivosti.
Vsako telo je edinstvene oblike. V tebi je lepota, moč in šibkost.
Vsak je enkraten, avtentičen in neponovljiv posameznik.
Vsak je umetnina. Izraz življenja v vsej njegovi lepoti.
Skozi vsakogar se božansko izraža na njemu enkraten in neponovljiv način.
Vsak ima svoj dušni namen.

Odnosi, kreativni izraz, talenti, veščine so dragoceni sestavni deli tega kdor ti si.
Skozi tebe svetloba in senca ustvarjata svoj edinstveni ples polarnosti.
V tebi je bolečina, moč, žalost in potencial, ki čaka, da se lahko skozi tebe izrazi kot TI.

Izziv je v tem, da v paradigmi izboljšanja sebe ni prostora za nepopolnost in sence, ki so del tebe. To kar je narobe s tabo, ni sprejemljivo in v želji, da bi bila najboljša ženska, ki lahko si, sodiš tiste dele sebe, ki ne ustrezajo podobi popolnost. Zato jih skušaš popraviti, izboljšati, jih spremeniti ali jih skriti. Zanikaš obstoj delov same sebe.

Dokler se ne zgodi kriza. Razpad.
Kriza ali razpad življenja kot si ga poznala je klic tvoje ženske Duše.

Dva načina obstajata, kako te Duša sooči s tem zakaj si tukaj… ali te ugrabi kot je to ponazorjeno v mitu o Perzefoni ali pa se v globine svoje notranje pokrajine podaš sama, kot je razloženo v mitu o Inanni.

Obstaja pa še tretja pot, ki je neizogibna. Prehod v menopavzo je tista iniciacija v življenju ženske, ki predstavlja radikalno povabilo ženski, da sprejme sebe, se pomiri sama s seboj in objame vse dele sebe v Celoto.

V praksi vedno znova vidim, da je radikalna alternativa samo izboljševanju, ljubezen do Sebe.

Zanima me… Bi lahko sedela sama s seboj in izbrala, da si vsak del tebe zasluži Ljubezen?
Bi si lahko dovolila, da čutiš bes, jezo, strah, zmedenost ali sram brez da v zvezi s tem nekaj narediš?
Si lahko daš dovoljenje, da čutiš vse kar čutiš?
Si lahko s tem kar čutiš brez potrebe, da karkoli spremeniš, tako kot ljubeča mati drži svojega novorojenega otroka?
Si lahko dopustiš, da čutiš izjemno ranljivost in nežnost do sebe v tem prostoru?
Si lahko s tem, da ima vsak občutek, vsak vtis, vsaka percepcija v tebi dovoljenje, da obstaja?
Si voljna začutiti, da si v vsej kompleksnosti čustev, ki jih imaš v sebi globoko vredna ljubezni točno taka kot si?
Ali lahko začutiš ljubezen do sebe?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za vse dele sebe? Za svoje telo? Za svoja čustva?
Ali lahko ljubeči prostor držiš za odnose z drugimi (tudi tiste težavne odnose)?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za svoje uspehe in neuspehe?

Ali lahko spustiš svojo potrebo po tem, da popravljaš, izboljšuješ, spreminjaš sebe?

Točno v tem se skriva glavni ključ ljubezni do sebe.
Gre za izbiro, da si tukaj in zdaj v točno tem trenutku, prisotna z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen.
Da ljubiš sebe v vseh svojih barvah.

Vabim te, da odkriješ moč ljubezni do sebe.

Ker takrat, ko se predaš toku Ljubezni in sprejmeš sebe v celoti, tudi najgloblje sence, skrivnosti, bolečino in tiste stvari, ki se ti zdijo nepopravljive v tebi, ugotoviš, da se v tej mehkobi in nežnosti zgodi zdravljenje in preobrazba.

Izziv preobrazbe je v tem, da je potrebno držati stabilno posodo in poznati stvari, ki jih preobražaš. Sedeti s tem, kar je prisotno. Včasih se stvari razpustijo hitro, včasih traja dlje časa.
Vendar se stvari premaknejo. Včasih se zgodijo čudeži.
Največkrat pa se stvari raztopijo na misteriozne načine, ki jih tvoj intelekt ne more razumeti.

Življenje se odziva na Ljubezen.
Vse v tebi bo čutilo to frekvenco Ljubezni, ki jo nameniš sebi.
Čustva, telo, misli, odnosi, kariera, vsi deli tvojega življenja se bodo odzvali.
In tvoja poklicanost bo dobila krila.

Pomembno je, da ustvariš varen prostor Ljubezni v katerem se lahko razcvetiš v polnosti.

In točno to ti je na voljo v skupnosti Dragocena.

Osebno ne verjamem v to, da ne veš kdo si. Seveda veš.
V sebi točno veš zakaj si tukaj.
Vendar je to potencial, ki ti je na voljo 24/7.

Na tebi je, da ga v sebi prepoznaš, si ga priznaš in prisvojiš, da ga aktiviraš v sebi, da bi ga resnično lahko v polnosti zaživela.
Nihče zunaj tebe v resnici ne ve in ne more definirati kdo ti si in kaj je tvoj resničen potencial.
To potovanje Ljubezni do Sebe zate ustvari prostor in ti ponudi širino, svobodo, da odkriješ kdo si in kako je videti tvoja življenjska misija. Moje povabilo tebi je, da se podaš na to popotovanje Ljubezni.
Z namenom, da ti pokažem korake na tej poti, sem ustvarila spletno skupnost Dragocena, v kateri bom s teboj delila podrobnosti.

12 mesecev se bomo družile, soustvarjale in spoznavale vsaka svojo edinstveno in enkratno noto Ljubezni. Ker je to, da si prisvojiš in utelesiš svojo Dragocenost proces in ne projekt, ki ga usvojiš 1-2-3.

Da bi zares ugledala svojo dragocenost potrebuje 4 veščine….
Prva je, da postaviš stabilen temelj za utelešanje.
Druga je, da se od-učiš znanega, naučenega in ustvariš prostor zase.
Tretja je, da neguješ Sebe in povabiš svojo Dušo v ospredje.
Četrta je, da držiš prostor zase.

Skupnost Dragocena je tvoj laboratorij, v katerem spoznavaš sebe, vse aspekte sebe, sprejemaš sebe, neguješ sebe, da bi Sebe lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Ker zate želim, da spoznaš sebe, ugledaš svojo dragocenost, utelesiš svojo moč ženske in se razcvetiš v polni potencial duše.
Da ljubiš Sebe, celo sebe, brezpogojno.

Vabljena v skupnost Dragocena.
Ker skupaj, povezane v jati, letimo hitreje in dlje.

Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

V zadnjem tednu sem imela vsaj štiri pogovore z ženskami, kjer smo zaplule v odnose, ki jih imamo ženske z ženskami. Odnosi s sestrami, tetami, mamami, hčerkami, prijateljicami, sodelavkami.

Ženski odnosi so nekaj, kar je bila desetletja moja boleča točka.

Začelo se je že v vrtcu s primerjanjem kdo ima kaj in kdo je boljši.
In punčke smo bile v primerjanju nepremagljive.
In to se je samo nadaljevalo… s primerjanjem katera je lepša, boljša in bolj uspešna.

Ko sem vstopila v duhovne kroge sem naivno verjela, da bo tukaj vse drugače. Pa ni bilo.

Jaaaa, lepo je imeti dušne sestre. Ženske, ki jim ni treba razlagati podrobnosti, ker enostavno vedo kaj se ti plete po glavi. Uglašenost je otipljiva. In tudi, če se ne vidimo desetletje ali več, lahko pogovor nadaljujemo točno tam, kjer smo ga končale, kot da ne bi bilo mesecev ali let vmes.

Vendar je takih žensk v tvojem življenju le peščica.
In če je v tvojem življenju samo ena taka ženska, je to blagoslov.

Zase vem, da sem si vedno želela, da bi bila del plemena dušnih sester.
In imela sem obdobje, ko sem jih aktivno iskala.

V tem procesu sem spoznala, da so okoli mene ženske, s katerimi me družijo podobna zanimanja. Ko so se moja zanimanja spreminjala, so z njimi prihajale in odhajale tudi ženske. Vsaki sem hvaležna za čas in razmišljanja, ki jih je z menoj delila na najini skupni poti.

In z leti sem spoznala, da je popolnoma v redu, če se zbližamo in izmenjamo stvari in se potem ponovno oddaljimo.

Potem pa so ženske… sošolke, sodelavke, poslovne partnerke, ženske s katerimi si v kolektivu, ki so del tvojega tima, za katere meniš, da so na tvoji strani, pa skozi čas spoznaš… in lekcija je pogosto boleča, da so v resnici proti tebi. Še več, da za tvojim hrbtom ščuvajo druge proti tebi. Da te spodkopavajo. Ti pa misliš, da so čisto prijazne.

Teh ne razumem.
Nikoli jih nisem.
Ko je ženska do tebe prijazna in se ti zdi čisto prijetna oseba. Ko zna ustvariti lažni občutek, da je vse super in fajn. Vendar se za nasmeški skriva privoščljivost, zavidanje in včasih čista zloba.

Vsaka ženska, s katero se srečam, ima za sabo kakšno tako zgodbo z žensko. S tako, ki se zna dobrikati pravim ljudem in ki uporabi vse mogoče orožje, da doseže svoje.

Vedno znova me preseneti koliko hinavščine je v ženski.
In kako brezkompromisno ženska onesposobi drugo žensko, ko ji stoji na poti do tega, kar želi zase.

Pred leti, ko sem veliko govorila o razliki med žensko in moško naravo, sem pogosto podelila, kako se moški bojujejo častno, da imajo svoj kodeks časti (in o tem mi je več povedal moj moški), medtem ko se ženske ne znamo bojevati častno. Ko se dve ženski bojujeta za položaj, status ali moškega, je boj krvav in gre do konca, dokler ena ne obleži v ringu.
Govorila sem tudi o tem, kako je tekmovalnost nekaj, kar je del moške narave.
Moški tekmujejo sami s seboj in z drugimi moškimi. In ko v igro stopi ženska, z njo ne želijo tekmovati. Ker ženska tekmovalnost vzame osebno in ker gre v boj na žive in mrtve.

V resnici je ena tistih stvari, ki me je v mojem raziskovanju ženske narave pretresla ta, kako kruta je ženska. V tem zagotovo prekaša moškega. Pa tudi v preračunljivosti in spletkarjenju, da bi prilezla višje na statusni lestvici, zna biti ženska prvakinja.

In vse imamo tovrstne izkušnje z ženskami.
Izkušnje, ki puščajo za sabo globoke brazde.
Ker te ženska opravlja, kritizira in sodi na načine, ki jih moški sploh ne pozna.
Ker je zasramovanje, ki ga je sposobna ženska tako prefinjeno, da sploh ne dojameš kaj se ti je zgodilo. Ker je kritiziranje nekaj, kar ženska uporablja kot orožje.
Ker je izdaja s strani ženske nekaj, kar odzvanja po tvoji notranji pokrajini še dolgo po tem, ko se prah v zunanjem svetu poleže.

Si se kdaj vprašala zakaj je temu tako?

Ženska cveti v skupnosti.
Ženske smo bitja odnosov.
Potrebujemo druge ženske okoli sebe.
Ker se učimo druga od druge.
Ker povezane v jati letimo hitreje in dlje.

Potrebujemo žensko, ki nam je priča.
Žensko, ki razume brez da ji razlagamo podrobnosti.
Žensko, ki drži prostor zate, ko se tvoj sesuje.
Žensko, ki navija zate, ko izgubiš upanje.
Žensko, ki te spomni, da si tukaj z razlogom.

In ker sodimo po sebi, smo mnenja, da so vse ženske okoli nas take, kot smo me.
Pa ni tako.

In zato je pomembno, da veš dve stvari.
Prvič… nič ni narobe s tabo.
So ženske, ki so krute, ki so preračunljive, ki rinejo v ospredje in vidijo samo sebe.
So ženske, ki so ljubosumne nate.
Zavidajo ti stvari, ki jih imaš. In v zvezi s tem ti ni treba nič narediti.
V resnici ne moreš ničesar narediti.
Rešitev ni v tem, da sebe pomanjšaš in se skušaš skriti. Tvoje učenje tukaj je, da spoštuješ sebe in ugledaš svoje darilo, svoje talente, svojo dragocenost. In da temu rečeš JA.

In drugič… Če ženska v tebi vidi nevarnost in te želi onemogočiti tega ne moreš spremeniti, popraviti ali zamenjati. To ni tvoje delo.
Ne glede na to, kako zelo si želiš harmoničnih medsebojnih odnosov, še posebej z ženskami, tam zunaj ne moreš narediti ničesar.
Njena lakota je njena. Če je tako lačna nečesa, kar imaš ti in to vidi v tebi, je to njena zgodba in ne tvoja.
Če te to boli, je bolečina tvoja. Poglej vase, kaj te boli. Bolečina razkriva neizpolnjene potrebe, ki jih imaš v sebi. Poskrbi zase. In se nauči postavi mejo. Reci NE.

Tisto, kar globoko verjamem je, da je vsaka ženska izjemna, dragocena in v sebi nosi moč, da se moški lahko samo skrije. Vsaka ženska je kreatrix. V sebi nosi moč porajanja in uničevanja.
Ženska rojeva nove stvari v ta svet. In to je nekaj, kar moramo spoznati, to objeti v sebi in se s tem pomiriti.

Skupnost žensk, ki soustvarjajo, ki sodelujejo, ki sobivajo je tisto, kar si želim za ta svet.
Ker je nežnost, toplina in domačnost, ki jo ženske, ko se povežemo v krogu, poleg varnosti in svetosti tisto, kar ima potencial, da ta svet naredi za boljše mesto.
Ja, na ženski je.
Moški tega ne zna narediti.

Zato tako zelo vibrira z menoj to, kar je leta 2012 rekel Dalaj Lama, da je zahodna ženska tista, ki bo spremenila svet. Zakaj zahodna ženska? Ker smo v prišle vsaj do tega, da nismo več lastnina moškega in lahko razmišljamo s svojo glavo.
Kaj bomo naredile s tem, pa je naša izbira.

Naša težava v tem »moškem svetu« niso moški, ampak me same, ker se tako trudimo biti nekaj, kar nikoli ne bomo – moški.
Ženska je v tej igri postala trda, hladna, brezčutna, sterilna, linearna in kruta.

Zato čutim, da je skrajni čas, da se spomnimo, da se potencial razcveta skriva v odnosih, ki jih imamo ženske z ženskami. Ker skupaj, povezane v jati, letimo hitreje in dlje.
Ker stojimo na ramenih žensk, ki so bile tukaj pred nami.
Ker smo zgled za generacije, ki prihajajo za nami.

Ker gre za – žensko.
Mojo vrsto.
Tvojo vrsto.
Sestro.

Začne se s tabo.
Si ZA?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena