In ko postanemo sami sebi starši, kar pomeni, da prevzemamo polno odgovornost za svoja dejanja in svoje odločitve, se lahko srečamo s svojim notranjim otrokom.

Če vas zanima, kako kreirati svoje življenje najdite dveletnika in mu sledite nekaj ur. Otroci so izjemni učitelji … so odprti in iskreni glede življenja. Radi imajo kar imajo radi, jokajo, ko so nesrečni, se smejijo, ko so srečni in spijo, ko so utrujeni. Ničesar zlaganega ni na otrocih. Dveletnik živi svoje življenje polno in njegov dan je izpolnjen s kreativnostjo. Nedvomno ste že bili priča otroku, katerega kaks se je v trenutku spremenil v avtomobilček ali raketo. Ko se povežete s svojim notranjim otrokom imate ponovno na voljo vso svojo domišljijo in kreativno energijo.

Dejstvo je, da iam vsak od nas v sebi ranjenosti in travme iz svojega otroštva in te travme lahko povzamemo v šestih arhetipih otroka, ki izražajo, kje smo se zataknili in kaj je pomembno, da pozdravimo v svoji notranjosti.
Tako poznamo:
1. Zapuščenega otroka, ki išče pozornost.
2. Siroto, ki išče pripadnost.
3. Zlorabljenega, ranjenega otroka, ki išče ljubečnost
4. Zanikanega otroka, ki išče sprejetost.
5. Nevidnega otroka, ki iššče potrditev.
6. Odraslega otroka, ki išče igro.

Če ne pozdraimo svojega notranjega otroks, bo vaš otrok tisti, ki bo vedno iskal starša v vašem partnerju in tako boste vedno znova prihajali v stik s partnerji, ki vam bodo ali igrali vaše starše ali pa boste od njih pričakovali, da vam dajo to, česar vam vaši starši niso dali in boste v obeh primerih v svojem arhetipu otroka. Dejstvo je, da je arhetipski odnos otrok-starš model po katerem ustvarjamo svoje partnerske odnose toliko časa, dokler ne prepoznamo izzivov in razčistimo znotraj sebe obe vlogi. Pomembno je, da postanemo starši sami sebi o čemer smo govorili v prejšnji številki, kajti le tako se bo vaš arhetip otroka počutil varno.

Osnovni strah našega notranjega otroka je zapuščenost in izdaja in če ne znate biti starši sami sebi, potem, ko greste na zmenek, vaš notranji otrok že v štartu razmišlja “oh moj bog, spet sem zapuščen”, prepuščen samemu sebi, zato se ne počutite varno, vaša notranjost je v paniki. Otrok v senci je prestrašen in ne verjame, da ima sposobnost in pravico kreiranja. In tako vedno znova kreiranje svojega življenja prepušča drugim. Ko ste starši svojemu notranjemu otroku se le-ta počuti varnega, negovanega in ve, da je zanj poskrbljeno. S tem pa se lahko v popolnosti izrazi njegova kreativnost in igrivost.

Pomembno je, da zavestno navežete stik s svojim otrokom in pokukate v njegove strahove, jih razrešite in objamete v sebi. Obstaja veliko metod s pomočjo katerih lahko to naredite, meni je najbljižje uravnovešanje polarnosti.

Nato se odločite in preživite dan v družbi svojega otroka. Najdite magičnost v svojem življenju, poglejte, kaj vas navdihuje, kaj vas navdušuje in vas napolni s čudenjem. Smejte se!

Notranji otrok nikoli ničesar ne vzame za samoumevno in zanj je raziskovanje in učenje o življenju in drugih ljudeh neskončno zabavno, ko to počne skozi izkustva. Otrok izkuša. Raziskuje detajle in z izjemno potrpežljivostjo opazuje mravlje ali s spoštovanjem strmi v mogočno drevo. Notranji otrok je popolnoma predan in vključen v karkoli počne. Svet opazuje s čudenjem in zanj je vse sveto.

Otrok v sebi drži kvalitete spontanosti, iskrenosti, radovednosti, svobode, igrivosti in radosti. Zato osvobodite svojega otroka spon, kajti zaradi pomanjkanja svobode se počuti zdolgočaseno in zadušeno. Ko čutite nemir, frustracijo, dolgčas ali apatičnost je ta aspekt vas izven ravnovesja.

Vabljeni na uravnovešanje notranjega otroka 1.7.2011 ob 18. uri. Lahko pa se naročite tudi na individualne posvete.

Verjetno edini odnos, ki ga v resnici nikoli ne zapustimo do konca je odnos med starši in otrokom. Ta odnos nosimo v sebi in ga manifestiramo v vseh različicah, definitivno ga vsi doživimo na relaciji jaz – otrok in moji starši – oče, mati. In ob tem sploh nima veze ali so starši še v vaših življenjih, ali ste jih sploh poznali ali so pokojni.

V toku našega življenja je izjemno pomembno, da nekje na poti, idealno je ob koncu tretje sedemletke, torej po 21 letu vzamemo svoje starše iz okvira starševstva in z njimi vzpostavimo prijateljski odnos. Naši starši so tukaj zato, da nas popeljejo od popolne odvisnosti k popolni neodvisnosti in od varnosti v svobodo. To je njihova vloga, ki jo odigrajo skozi pomembne prehode svojih otrok na poti. Tako iz vzornikov s katerimi se otroci popolnoma poistovetijo preko avtoritet, ki jih otroci potrebujejo za svoj razvoj premaknejo v enakovredna človeška bitja, prijatelje ali mentorje, ki jih lahko vprašaš za nasvet. Vendar pa smo ta naraven ritem v odnosu starši-otroci izgubili, ga pozabili in dandanes mnogi starši pri 4-5 letih ne vedo kaj početi z otrokom in mislijo, da so vrtci in šole tisti, ki vzgajajo otroke.

To kar je ob tem zanimivo je, da v resnici naš odnos do staršev odseva in je ogledalo odnosa, ki ga imamo do boga.

O tem govori peto ogledalo esenske tradicije, ki pravi, da so nam naši starši skozi življenje pokazali sisteme prepričanj, ki jih imamo do božanske matere in božanskega očeta. Naši starši nam odslikajo naš odnos do božanskega očeta in matere. V našem odnosu do staršev se pokažejo naša prepričanja o tem, kaj menimo, da bog pričakuje od nas. Prav tako se pokaže zakaj živimo svoje življenje kot ga živimo.
Ko se pritožujemo nad svojimi starši se pogosto ne zavedamo s kakšno brezhibnostjo nam starši držijo ogledalo. Ljubezen, sprejetost in spoštovanje, ki jih pričakujemo in si želimo od svojih zemeljskih staršev odslikavajo naša iskanja potrditve, ljubezni, sprejetosti in spoštovanja s strani naše božanske matere in očeta.

Tisto, kar nam niso povedali je, da skozi zemeljski odnos s svojimi starši zdravimo svoj odnos s svojimi božanskimi starši. In ko imamo svoje otroke pogosto pozabimo, da so nas izbrali kot duše za svoje starše z istim razlogom, da jim brezhibno držimo ogledalo, v katerem odkrivajo vsa pričakovanja, za katera verjamejo, da jih ima do njih bog.

Morda je čas, da namesto boja izberemo hvaležnost. In da namesto udrihanja po starših v smislu kako so nas zaj….i prepoznamo, da gre za našo izbiro in naše učenje.

Čas je, da spoznamo resnico. In ta resnica je, da moramo sprejeti vse dele sebe in da smo v svoji esenci popolni. Čas je, da se začnemo kreirati in da zavestno izbiramo svoje odzive. Objemite ta del v sebi, objemite svoje starše v sebi. In po alkemičenm zakonu kot zunaj, tako znotraj, kot znotraj, tako zunaj se bodo naši odnosi z zemeljskimi starši spremenili.

Sprejmite torej polno odgovornost zase in postanite starši sami sebi!

Pomembno je, da ljudi nehamo postavljati na piedestale ali jih dajati v klet, da nehamo biti očarani nad njimi ali razočarani nad njimi, da nehamo precenjevati ali podcenjevati in gremo enostavno v srce. V srcu smo vsi enaki. V srcu samo samo smo. Božanski!

Čarovnija je vseokoli nas. Včasih jo zaznamo in včasih ne. In vendar je čarovnik eden tistih arhetipov, ki ga ne poznamo preveč od blizu. Njegovo poznavanje pa nam bo v procesu manifestacije in uresničevanja naših sanj prišlo zelo prav.

V glavnem vemo, kdo je čarovnik. To je oseba, ki izvaja čarovnijo. Ali drugače, čarovnik je oseba, ki lahko povzroči, da se zgodijo stvari, ki se v normalnih pogojih ne bi zgodile. Nekaj se preobrazi na misteriozen način; izgine ali se pojavi. Vemo tudi, da je arhetip čarovnika lahko del zabavljača, ali pa izkušenega čarovnika, ki ga imenujemo tudi šaman. Oba imata enake sposobnosti preobražanja stvari, sposobnost, da stvari izginejo ali se pojavijo, le da eden to počne z rekviziti kot so karte in svileni šali, drugi pa z boleznimi in duhom. Nedvomno na to gledamo kot na nekaj nenavadnega. Poznamo tudi “bele” čarovnike in “črne” čarovnike ali mage. Na grobo lahko rečemo, da gre za razlikovanje med magijo, ki jo uporabljajo v dobro ljudi ali pa tako, ki ljudem škodi. Seveda je pomembno razumeti, da gre tukaj za zelo relativno temo, ki ima svojo osnovo v percepciji vsakega posameznika.

To kar je nedvomno zanimivo je, da mag izvira iz besede magija, ki je v grščini in latinščini imela opraviti z religijo, učenji in okultnimi praksami. Čarovnik ali čarovnica v svojem drugem pomenu ima izjemno znanje, opravlja rituale in ceremoniale, usmerja namero in spreminja svet. Čarovnik je mož moči, ima stik z izvorno močjo in moč dobiva iz drugih ravni realnosti. Predvsem zelo dobro pozna svojo dušo.

Čarovnik ustvarja rezultate okraj običajnih življenjskih pravil. Preobraža tako materialno kot tudi visoko duhovno realnost. Je povezovalec in posreduje med duhovnim in fizičnim svetom. Je mediator med nezavednim in zavednim in vpliva na naš čut za življenje.
Ko ponotranjimo ta arhetip znamo biti opazovalci in se ne vpletamo v zunanje in notranje bitke.

Eden od arhetipov, ki izhaja iz čarovnika je šaman. Šaman je zdravilec, mag, medij, ki ima moči mistične povezanosti z duhovnim svetom. Gre za izraz, ki ga uporabljajo antropologi za zdravilce plemen iz Sibirije in Amerike. In vendar vsak čarovnik ni tudi šaman.Pri šamanizmu govorimo o komunikaciji šamana z duhovi, ki lahko pomagajo ali škodijo osebi. Šaman ima več zaveznikov ali pomočnikov iz duhovnega sveta, ki so lahko za neizurjene posameznike škodljivi, če pridejo v stik z njimi nepripravljeni in ne vedo, kako se izuriti v komunikaciji z njimi. Šaman nikoli ne postaneš z učenjem iz knjig, temveč z izkušanjem, s potovanji v spodnji in zgornji svet. Tradicionalno so mnogi, ki niso bili dovolj močni na svojih popotovanjih, ne glede na znanje tudi umrli.

Senčne strani arhetipa

Slepar ali goljuf je še eden od arhetipov, ki izhaja iz čarovnika. Gre za čarovnika, ki izvaja trike in zavaja ljudi. Gre za senčno stran čarovnika, ki svoje znanje izrablja za poniževanje in maščevanje. Ta senčni del v nas samih nam lahko prepreči, da bi živeli svoje potenciale in talente in popolnoma onemogoči rast in razvoj v življenju posameznika. Vanj vstopimo vedno takrat, ko zanikamo svoje sposobnosti in to kar smo. Čarovnik potrebuje zavestno prepoznavanje tega dela v sebi, hkrati pa ga mora izmojstriti vsak dan znova.

Tako kot je šaman vidik čarovnika, je norec pasivni vidik sence. Norec je naiven v svoji norosti. In kot je znano iz mnogih zgodb je norcu vse oproščeno, kajti ne ve niti kaj govori. Zato je mnogo likov iz zgodb skozi arhetip norca upalo reči kralju stvari, ki si jih nihče drug ne bi drznil izgovoriti.

Dostop do čarovnika:

Čarovnik ima v sebi vedenje o stvareh. Pomaga nam v naših vsakdanjih situacijah, da se znamo odzivati z milostjo in ponižnostjo in ne z aroganco. Ima detektor za resnico in nam zelo hitro pokaže, kdaj zaidemo, vprašanje je le, ali mu prisluhnemo.

Alkimija je bila od srednjega veka naprej zatočišče za čarovnike. In še dandanes izvajamo notranjo alkimijo preobražanja svinca v zlato v svojem notranjem laboratoriju. V časih v katerih živimo je izjemno pomembno, da se zavestno zavedamo ovir na poti, senc in notranje žlindre v obliki misli, čustev in dejanj, ki jih lahko preobrazimo v sebi. Na ta način postajamo vedno bolj čista kovina, ki lahko oddaja vedno bolj čiste vibracije.