80% žensk se danes zbuja utrujenih, brez energije, izgorela.

Izčrpanost je posledica trenda sodobne družbe, ki žensko sili v praznjenje.

Tako dela vedno več, se trudi vedno bolj.
Je zgarana.
V nenehnem razdajanju, ugajanju drugim, v prilagajanju in dokazovanju.

Vozi pa s prazno posodo za gorivo.

Najbolj frustrirajoč del za mnoge je, da imajo občutek, da delajo stvari “prav”.

Strah, da boš izgubila odobravanje s strani drugih ali da te bodo zavrgli kot staro igračo, če ne boš koristna in produktivna, je resničen.
Ker je ženska tradicionalno tista, ki ki je cenjena zaradi svoje sposobnosti, da poskrbi za druge. In je v razdajanju za druge.

Družba ni bila narejena za žensko.
Ženska se je prilagodila in prevzela moška načela.
Zavoljo preživetja.

Zdaj plačujemo ceno za to razdajanje, ko delčke sebe konstantno dajemo, dajemo, dajemo.

Zakaj?

Ker je ženska, ki dele sebe daje drugim, nagrajena.
Tekmujemo druga z drugo katera bo bolj radodarna.

Radodarnost je moška kvaliteta, skupaj s ščitenjem, lovljenjem stvari in potiskanjem.

V vseh teh smo ženske nadpovprečno dobre.

Težavo pa imamo s sprejemanjem.
In s sproščenostjo. S sijanjem.
In po novem s sočutjem.

Ker, ko je vodnjak prazen, izsušen in ni nikogar, ki skrbi zanj, čutimo nezadovoljstvo.
Smo sitne.
Trpimo.
In to trpljenje čutijo vsi okoli nas.

Ženska je vodnjak.
Vodnjak vitalne življenjske sile.
In ta voda, ta živost oživlja vse kar je živo.

Vodnjak je bil tradicionalno postavljen na sredi vasi.
Bil je središče skupnosti.
Ob njem so se srečevali, izmenjevali, se družili in povezovali.

Vodnjak je potrebno polniti.

Polnjenje je blaženost za žensko.
Praznina je blaženost za moškega. Samo poglej orgazem.

Sistemi, strukture sodobnega sveta spodbujajo praznjenje.
Religije in duhovnost obljubljajo praznino.

Svet v katerem živimo ni narejen za žensko ali z blaginjo ženske v mislih.

Zato je polnjenje vodnjaka in skrb za to, da vodnjak ne izgublja vode aka življenjske sile, popolnoma na ženski. Spomniti se mora, da je sprejemanje ključno za njeno polnost.

In v mojem 20-letnem raziskovanju ženske narave sem ugotovila, da je umetnost sprejemanja za žensko največji izziv.

Kar me sploh ne preseneča.

Družba te ne nauči kako sprejeti.
Družba spodbuja praznjenje.
Je zato sploh kaj čudnega, da so že dekleta v poznih 20-tih konstantno utrujene in z avtoimunimi boleznimi?
Ni.

Več kot 80% vseh bolnikov z avtoimunimi boleznimi je žensk.
Avtoimune bolezni temeljijo na tem, da organizem napade samega sebe.
In to kar se dekle zelo hitro nauči je, da napada sebe, kritizira sebe, se sodi, da ni dovolj xyz.

In nobena količina dela na sebi, popravljanja sebe ali izboljševanja sebe te ne pripelje v polnost ali v izpolnjenost. Sem poskušala 20 let in ni delovalo.

Premik se je začel, ko sem mic po mic začela v prakso dajati umetnost sprejemanja, polnjenja, negovanja ženskega energijskega sistema v mojem telesu.

Srkanje življenja. Potapljanje v živost.

Ženske duhovne prakse.

Umetnost sprejemanja je naredila največjo razliko zame osebno.
In morala sem naučiti svoj sistem kako sprejeti.
Ker po desetletjih praznjenja, ko si na voljo drugim ne znaš več, ne veš kako sprejeti.
Ni ti naravno. Rabiš se odučiti starega in se naučiti novo.

Skrb za vodnjak, ki ga imaš v sebi je na tebi.
To, da poveš kaj potrebuješ in kaj te polni je na tebi.
Tukaj ni avtomatike. In ni čarobne palčke.

Umetnost sprejemanja mi je bil daleč največji izziv, ker sem bila strenirana, da sem bila nenehno v pogonu, v dajanju, razdajanju, v prilagajanju drugim.
In itak sem lahko vse sama. In sem počela stvari sama.
In sem se pritoževala, da sem za vse sama.

To, da sem najprej ugotovils kaj potrebujem, kaj me polni in kaj je moj JA je bil začetek.
Da sem se naučila povedati na glas, prositi za pomoč in podporo je bil težji del.
Sprejeti ponujeno in se napolniti, to je še vedno moj dnevni trening.

Razlika je v tem, da zdaj vem kako to naredim. In da to dajem v prakso.

Sprejemanje je za žensko ključnega pomena.
Ker je polnost naravno stanje za žensko in ne praznina.
To dvoje je med seboj povezano.

Ko si polna, se zmehčaš, se odpreš in lahko sprejmemaš še več.

In del težave s sprejemanjem je ta, da zavračamo, odbijemo dobre stvari, ki prihajajo do nas.

Ključno vprašanje za žensko je koliko dobrega sem pripravljena sprejeti?
Kako dobro je lahko moje življenje?

Da bi lahko sprejela, je potrebno biti utelešena.
Sprejemanje se lahko zgodi samo, ko si odprta in voljna.
Zmehčanost in sproščenost sta tukaj ključni.

In sprostiš se, ko se počutiš varno.

Vse je med seboj povezano.

Če ti upočasnjevanje vzbuja strah, da ne boš česa slučajno zamudila.
Če sprejemanje enačiš s šibkostjo in nemočjo.
Če počitek čutiš kot razvajenost.
Če čutiš izčrpanost, izpraznjenost in v izgorevanju je to, da izmojstriš Umetnost Sprejemljivosti pomemben ključ zate.

Vabljena v spletni intenziv v 6 delih, kjer delim podrobnosti. Prijavi se na povezavi http://divine.si/program/sprejemanje.html

Bodi SIjajno!
Taja Albolena

Ena tistih stvari, ki jih v zadnjem času opažam je, kako vse dobre stvari v povezavi s tem, kaj bi nam lahko pomagalo zaživeti bolj izpolnjujoče življenje postajajo mehanizmi, ki žensko vodijo v še večjo produktivnost. In v končni fazi krutost do same sebe.

Ker če ne slediš nasvetom, pravilom in trendom, kako naj bi ženska živela, sledila svoji cikličnosti, bila xyz, je na koncu nekaj narobe s tabo.

In zase vem, da sem v to past najbolj globoko stopila, ko sem se znašla na preizkušnji v svojem partnerskem odnosu.

Ker odnosi so nam ženskam Sveti.
Res, res nam je pomembna povezanost in zanjo smo pripravljene narediti marsikaj.

Spremeniti sebe.
Spremeniti njega.
Izgubiti stik s sabo in z vsem, kar nam je pomembno.
Pozabiti na vse svoje vrednote.

Prilagodimo se.
Ustrežemo.
Razprodamo vse kar nam nekaj pomeni.
Razdamo se do te mere, da slečemo s sebe vse.
Pretvarjamo se, da smo nekdo, ki me sploh nismo.

Vse za povezanost.

In ko ostaneš sama, zavrnjena, zatrta, zapuščena, si prepričana, da je nekaj narobe s tabo.

Ker so nas tako strenirali.
Če nekaj ne gre kot bi moralo po pravilih, potem je krivda na strani ženske.

Požremo vse.
Požiramo vedno znova in znova.

In tudi, če mi ženska zagotavlja, da jo to sploh ne zanima, vem, da je to samo fasada, ki skriva bolečino, ki jo je v svojih odnosih izkusila.

Ja pogumne smo. Srčne smo.
In tako faking globoko ranjene.

Sistem Patriarhata, Kolonializem in Kapitalizem so poškodovali tkanino življenja in ustvarili globoke travme v sami esenci ženstvenosti.

Ženska je bila tisočletja kaznovana.
Mučena. Ubita.
In še danes v sebi čutimo posledice.

Ne glede na ves napredek in vse fine stvari, ki jih znamo povedati o moderni dobi, ženska danes še vedno posluša kaj bi morala početi in česa vse ne bi smela početi.

Ja ločene smo od svoje notranje modrosti in ne zaupamo svoji intuiciji.
Še vedno sprašujemo, če imamo dovoljenje, da obstajamo.
Še vedno poslušamo druge, ko nam govorijo kaj je dobro za nas in usmerjajo naša življenja.

Govorili so nam, da smo manjvredne.
Sužnje.

Da smo grešnice.
Da so naša telesa vir zla in da bi se ga morale sramovati.

Da smo se rodile ničvredne in se moramo vedno znova dokazovati.
Da smo nore. Zmešane.

In verjele smo jim…

In ko si v odnosih na preizkušnji pride v ospredje cel paket…
Strah, da boš zapuščena, zanikana, da boš ostala sama ker je itak nekaj narobe s tabo.
Strah da si preveč. In da si hkrati premalo.
Strah pred nemočjo. Strah pred močjo v sebi.
Strah pred ponižanjem.
Strah, da boš izločena iz skupnosti. Da boš izobčena.
Sram.
Strah, da te bodo imeli za noro. Da si histerična.
Strah pred izgubo nadzora.
Nezaupanje.
Primerjanje z drugimi.
Tekmovalnost.

In na polno greš v iskanje potrditve zunaj sebe.
Skušaš ustrezati. Ugajati.
Prilagodiš se.
Se razdajaš za druge.
Razprodaš vse kar imaš.
Se pretvarjaš, da zmoreš vse sama.

Dokazuješ, da si dobra.
Dokazuješ, da nisi preveč.
Da si Dobra Ženska.

In greš nazaj v vrsto.
V svojo škatlico.

Se trudiš dalje.

Spreminjaš sebe.
Popravljaš sebe.

Delaš na sebi.

Leta. Desetletja.
Izčrpavaš sebe.
Ker je to, da se trudiš biti vse za vse tako faking utrujajoče.

Kot hrčki na kolesu smo.
Poganjamo dalje.

Trudimo se.
Biti koristne.
Produktivne.
Zaželene.

Verjamemo temu, kar nam še vedno govorijo.
Da preživiš, če si… Dobra. Ponižna. Poslušna. Prijetna. Praktična. Produktivna. Koristna.

Kako naj zaupamo drugim ženskam, če je bil do nedavnega edini način, da je ženska napredovala, dosegla status ali imela denar, če se je dobro poročila.
Je potem kaj čudnega, da ženske še vedno tekmujemo med sabo in se primerjamo druga z drugo?

Če je bila ženska še pred 100 leti lastnina!?

Kako se osvobodiš?
Skozi sebe. V sebi.
Ne od zunaj.
Od znotraj navzven.

Da uzreš bogastvo v sebi.
Da razpustiš rane, ki jih imaš v sebi.
Da alkimiziraš ta svinec, ki si ga prevzela od prednic.

Da v sebi najdeš suverenost. In avtonomnost.
Da si sama svoja.
Da v sebi odkriješ moč ženske.

Da si ženska.
Namesto, da se trudiš biti kar nikoli ne boš – moški.

In ja, v sebi moraš najti pogum, da hodiš po tej poti.
Da terjaš svoje Darove zase.
Da se spomniš svoje izvorne narave.

Da nehaš napadati samo sebe.
Se bojevati. Tekmovati.
Se skrivati.

Nisi sama.

Odnos s sabo, v sebi je začetek vseh odnosov z ljudmi in stvarmi v našem življenju.

Kako držati sebe, ko so tvoji odnosi na preizkušnji?
Kako ne zapustiti same sebe, ko se vse podira?
Kako poskrbeti zase brez občutkov krivde in brez samo-obtoževanja?

Podrobnosti delim v spletnem druženju Odnosi na preizkušnji.
Ker živimo v takem času, ko so na preizkušnji.
In ko je praksa tega, da postavimo nove temelje za svoje novo življenje ključnega pomena.

Ker to, da pobegneš od vsega ne deluje.
Ker ignoriranje vsega ne deluje.
Ker to, da zapustiš samo sebe ne deluje.
Ker kaznovanje sebe ne deluje.

Kaj deluje? Pridi na klic, podelim s tabo.

Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Ljubezen do Sebe je izbira.

Moje povabilo danes je, da izbereš, da ljubiš sebe točno tako kot SI, točno tam, kjer si in se osvobodiš popravljanja sebe, spreminjanja in izboljševanja sebe.

Gre za radikalno izbiro, da varuješ namesto uničuješ ljubezen.

In ko govorim o ljubezni, govorim o ognjeviti, brezpogojni ljubezni, ki navdihuje.
Ljubezni, ki te drži v bolečini in žalosti. Ljubezni, ki neguje tvoje telo in celo tvoje Bitje.
O Ljubezni, ki poboža tvoje senčne dele, ki te navdihne, dvigne in te podpre, da izraziš svoj polni potencial.

V resnici imaš tovrstno ljubezen na voljo 24/7.

Ljubezen do Sebe je izbira, ki jo je potrebno zavestno kultivirati.

Začne se s tem, da ustvariš prostor za ljubezen in jo povabiš v svoje življenje.
Gre za prakse, ki jih je potrebno usvojiti, ker živimo v družbi, ki te ne nauči kako ljubiti Sebe.

Vsak otrok se nauči, da omejuje sebe, sabotira svoj potencial, da se pomanjša, se podredi drugim, da bi si zagotovil pozornost, potrditev in ljubezen s strani odraslih v družini.

Skuša biti boljši od drugih, se primerja z drugimi, tekmuje.
In potem skozi prilagajanje, ugajanje, razdajanje ali pretvarjanje, dokazovanje, da zmore, skuša preživeti.

Gre za način, kako Patriarhat ohranja sistem nadrejenosti in podrejenosti.
Gre za moč nad drugimi.

In to zatiranje ostaja v celičnem spominu ne glede na leta v katerih si trenutno.
V resnici živimo v paradigmi Vojne, kjer je bojevanje, zatiranje in lčevanje nekaj, kar se nam zdi čisto običajno.

Zato je ljubezen do sebe tista, ki s seboj nosi potencial, da spremeni to igro.
Vendar je tako kot pri vsakem potencialu proces utelešanja tisti, ki dejansko spremeni igro.

V svojem življenju vsaka ženska pride do točke, ko preraste življenje, ki ga je živela do takrat.
Ko nič več ne deluje.
Ko je razočarana nad seboj in nad življenjem.
Ko ugotovi, da si ne more več kupovati pozornosti, ker postane predrago.
Ko si ne more več privoščiti, da drugi hodijo po njej. Enostavno mora postaviti mejo in reči NE.
Ko se ne more več razdajati za druge. Ko sama potrebuje občutek varnosti, podporo in občutek, da je zanjo poskrbljeno.

Ugotovi, da je prerasla škatlico na kateri piše 100% odobreno.
Škatlico v katero se je zaprla, da bi bila sprejeta, ljubljena, uspešna in da bi dobila potrditev iz zunanjega sveta.

Začne se iskanje.
Ženska ve, da noče več nazaj, ne ve pa kako naprej.

Gre na terapijo. K zdravilcem.
Bere knjige. Posluša seminarje.
Ja, išče.

Voljna je prehoditi določeno razdaljo, vendar želi imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo. Ima pričakovanja.

Ni pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih je postavila svoje znano in udobno življenje, ki ga je živela.

Ni voljna tvegati, da bi izgubila vse, kar ima.
Želi več – več ljubezni, več zdravja, več denarja.

Želi izboljšati svoje življenje.
Želi postati bolj ljubeča, bolj srečna, zaslužiti več denarja, doseči več, izboljšati svoje telo, izboljšati odnose, izboljšati prijateljstva. Seznam je neskončen.

Izboljšanje sebe je ena najhitreje rastočih industrij in vključuje diete, fitnes, izobraževanja na področju poslovnih in osebnih odnosov ter osebnostno rast. Modna industrija, lepotna industrija in novodobna duhovnost ponujajo celo vrsto sintetičnih sistemov in predlogov za perfekcijo, ki jo ženska želi doseči.

Si dovolj vitka?
Si dovolj duhovno napredovala?
Si v popolnem odnosu?
Je tvoj posel dovolj uspešen?

Nemogoči standardi fizične, čustvene in profesionalne perfekcije prežijo nate na vsakem koraku.
Seksi-uspešna-duhovno razgledana ženska je ideal h kateremu stremi večina žensk, ne glede na starost.

In ko dela na sebi skozi meditacijo, jogo, razstrupljanje, fitnes, coaching in številne druge modalnosti, ki so na voljo, čaka na dan, ko bo fizično, mentalno in duhovno dovolj perfektna, dovolj dobra, da bi bila ljubljena.

V sodobni družbi ljubezen do sebe potiskamo nekam v neopredeljeno prihodnost, ko bomo dovolj xyz.

In da se razumeva, seveda ni čisto nič narobe s tem, da skrbiš za svoje zdravje in svoje telo, da si prizadevaš za svojo dobrobit in dobro počutje na čustvenem in mentalnem nivoju.

Izziv je v tem, ker je izboljševanje sebe tisto, ki te v resnici ne osreči.
Tvoje najglobje hrepenenje ostaja neizpolnjeno, hkrati pa si vedno bolj prazna.

Toliko žensk srečam, ki mi povedo, da delajo na sebi že leta, včasih desetletja.
Ponosne so na vse certifikate, ki so si jih pridobile v vsem tem času in na prebrane knjige.
In včasih mi je res težko, ko ji povem, da je njena želja po izboljšanju svojega življenja in same sebe tista, ki je v resnici težava. Ko se trudi izboljševati sebe, svoje odnose in svoje življenje namreč izhaja iz predpostavke, da v tem trenutku NI DOVOLJ, da bi bila ljubljena kot je.
Zato mora narediti nekaj, da spremeni sebe, popravi sebe, izboljša sebe.
Izhaja iz predpostavke pomanjkanja.

In na koncu je samo-izboljševanje ravno nasprotje ljubezni do sebe.

Ključ Ljubezni do sebe je v sprejemanju sebe točno tam kjer si. Točno take kot SI.

Verjetno sem tudi zaradi tega v dvomih glede smiselnosti uporabe in sledenja socialnim medijem. Ker je onkraj sintetično ustvarjenih podob in družbenih okvirjev popolnosti resnični svet v katerem si kdor si.

Vsak posameznik je kompleksno vesolje svetlobe in sence, moči in strahov ter ranljivosti.
Vsako telo je edinstvene oblike. V tebi je lepota, moč in šibkost.
Vsak je enkraten, avtentičen in neponovljiv posameznik.
Vsak je umetnina. Izraz življenja v vsej njegovi lepoti.
Skozi vsakogar se božansko izraža na njemu enkraten in neponovljiv način.
Vsak ima svoj dušni namen.

Odnosi, kreativni izraz, talenti, veščine so dragoceni sestavni deli tega kdor ti si.
Skozi tebe svetloba in senca ustvarjata svoj edinstveni ples polarnosti.
V tebi je bolečina, moč, žalost in potencial, ki čaka, da se lahko skozi tebe izrazi kot TI.

Izziv je v tem, da v paradigmi izboljšanja sebe ni prostora za nepopolnost in sence, ki so del tebe. To kar je narobe s tabo, ni sprejemljivo in v želji, da bi bila najboljša ženska, ki lahko si, sodiš tiste dele sebe, ki ne ustrezajo podobi popolnost. Zato jih skušaš popraviti, izboljšati, jih spremeniti ali jih skriti. Zanikaš obstoj delov same sebe.

Dokler se ne zgodi kriza. Razpad.
Kriza ali razpad življenja kot si ga poznala je klic tvoje ženske Duše.

Dva načina obstajata, kako te Duša sooči s tem zakaj si tukaj… ali te ugrabi kot je to ponazorjeno v mitu o Perzefoni ali pa se v globine svoje notranje pokrajine podaš sama, kot je razloženo v mitu o Inanni.

Obstaja pa še tretja pot, ki je neizogibna. Prehod v menopavzo je tista iniciacija v življenju ženske, ki predstavlja radikalno povabilo ženski, da sprejme sebe, se pomiri sama s seboj in objame vse dele sebe v Celoto.

V praksi vedno znova vidim, da je radikalna alternativa samo-izboljševanju, ljubezen do Sebe.

Zanima me… Bi lahko sedela sama s seboj in izbrala, da si vsak del tebe zasluži Ljubezen?
Bi si lahko dovolila, da čutiš bes, jezo, strah, zmedenost ali sram brez da v zvezi s tem nekaj narediš?
Si lahko daš dovoljenje, da čutiš vse kar čutiš?
Si lahko s tem kar čutiš brez potrebe, da karkoli spremeniš, tako kot ljubeča mati drži svojega novorojenega otroka?
Si lahko dopustiš, da čutiš izjemno ranljivost in nežnost do sebe v tem prostoru?
Si lahko s tem, da ima vsak občutek, vsak vtis, vsaka percepcija v tebi dovoljenje, da obstaja?
Si voljna začutiti, da si v vsej kompleksnosti čustev, ki jih imaš v sebi globoko vredna ljubezni točno taka kot si?
Ali lahko začutiš ljubezen do sebe?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za vse dele sebe? Za svoje telo? Za svoja čustva?
Ali lahko ljubeči prostor držiš za odnose z drugimi (tudi tiste težavne odnose)?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za svoje uspehe in neuspehe?

Ali lahko spustiš svojo potrebo po tem, da popravljaš, izboljšuješ, spreminjaš sebe?

Točno v tem se skriva glavni ključ ljubezni do sebe.
Gre za izbiro, da si tukaj in zdaj v točno tem trenutku, prisotna z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen. Da ljubiš sebe v vseh svojih barvah.

Vabim te, da odkriješ moč ljubezni do sebe.

Ker takrat, ko se predaš toku Ljubezni in sprejmeš sebe v celoti, tudi najgloblje sence, skrivnosti, bolečino in tiste stvari, ki se ti zdijo nepopravljive v tebi, ugotoviš, da se v tej mehkobi in nežnosti zgodi zdravljenje in preobrazba.

Izziv preobrazbe je v tem, da je potrebno držati stabilno posodo in poznati stvari, ki jih preobražaš. Sedeti s tem, kar je prisotno. Včasih se stvari razpustijo hitro, včasih traja dlje časa. Vendar se stvari premaknejo. Včasih se zgodijo čudeži.
Največkrat pa se stvari raztopijo na misteriozne načine, ki jih tvoj intelekt ne more razumeti.

Življenje se odziva na Ljubezen.
Vse v tebi bo čutilo to frekvenco Ljubezni, ki jo nameniš sebi.
Čustva, telo, misli, odnosi, kariera, vsi deli tvojega življenja se bodo odzvali.
In tvoja poklicanost bo dobila krila.

Pomembno je, da ustvariš varen prostor Ljubezni v katerem se lahko razcvetiš v polnosti.

In točno to ti je na voljo v programu Varuhinja Ljubezni.

Osebno ne verjamem v to, da ne veš kdo si. Seveda veš.
V sebi točno veš zakaj si tukaj.
Vendar je to potencial, ki ti je na voljo 24/7.

Na tebi je, da ga v sebi prepoznaš, si ga priznaš in prisvojiš, da ga aktiviraš v sebi, da bi ga resnično lahko v polnosti zaživela.
Nihče zunaj tebe v resnici ne ve in ne more definirati kdo ti si in kaj je tvoj resničen potencial.

To potovanje Ljubezni do Sebe zate ustvari prostor in ti ponudi širino, svobodo, da odkriješ kdo si in kako je videti tvoja življenjska misija.

Moje povabilo tebi je, da se podaš na pot Ljubezni.
Z namenom, da ti pokažem korake na tej poti, sem ustvarila spletno druženje Varuhinja Ljubezni, v kateri bom s teboj delila podrobnosti.

Pridruži se mi preko spletne povezave http://divine.si/program/ljubezen.html

Ostani na frekvenci Ljuebzni.
Taja Albolena