Posebnost tega meseca

Lammas

1 komentar

Lammas, 1. avgust
Ključ: Žetev
Simbol: Rog izobilja, Sonce, zlato, kruh, žitno klasje
Kristal: Aventurin, citrin, peridot, zlati topaz

Lammas je praznik prve žetve, ki je povezana z žetvijo žita. Poletje je na svojem višku, hkrati pa se dnevi že krajšajo in jesen se počasi bliža.  Rituali v tem času so se osredotočali na zagotovilo, da bo žetev obilna. Lammas je povezan s časom žetve in obiranja. Zakurijo ognje v znamenje hvaležnosti boginji materi, ki je dala rojstvo novim sadežem.

Praznovanje je povezano z bogom Lugh, ki je povezan s svetlobo in ognjem. Lugh je povezan s plodnostjo in prinašanjem bogate poletne žetve. Lugh pa simbolizira tudi prehod sonca v upadajoči cikel. In tudi mi moramo žrtvovati svoj zunanji jaz, ter se posloviti od cikla zunanjega popotovanja, kajti začenja se cikel notranjega popotovanja, ki nas vodi globoko vase, vse do božičnih dni, ki predstavljajo vrhunec vdihovanja darov tik preden Zemlja začne s svojim letnim ciklom izdiha.  In to, da prepoznamo in pozdravimo ta notranji cikel je izjemno pomembno za blagostanje.

Boginja povezana s tem ciklom je Demeter. Je boginja plodnosti zemlje, ki skrbi za rast in žetev. Ljudi je učila umetnosti setve, kako pridobivati, ohraniti in pripraviti zrnje. Njen simbol so snopi žita. Njena glavna tema je bogata žetev.

Pomembno je, da se ob tem trenutku v letnem krogu zahvalite za vse darove Zemlje. Lammas je bil tradicionalno praznik sejmov, druženj in srečanj.

To je čas refleksije. Razmislite o svojem upanju in strahovih. To je čas ko upamo, da bomo pobrali sadeže svojega trdega dela, hkrati pa se lahko še veliko zgodi do jesenske žetve. Svoje strahove predajte nadangelu Mihaelu in Božanskemu vodstvu. To je čas raztapljanja vsega, kar ne potrebujete več. Po tem prazniku Zemlja vstopi v drugo fazo svojega cikla dihanja, v fazo vdiha.

Alkemično se dogaja preobrazba ognja energije sonca v vodo, energijo lune. In šele, ko smo si pripravljeni priznati svoja čustva, smo pripravljeni na to, da se osvobodimo svojih navezanosti nanje in gremo naprej. V tem času si ogledamo vse, kar smo v prvi polovici leta dosegli in utelesimo in integriramo vse kar smo poželi. Povežemo se z vedenjem v nas, tako da delamo to, kar v duši in srcu čutimo da je prav. S pomočjo svojih napak se učimo in širimo polje svojega razumevanja. Svoje napake pretvorimo tako, da se z njimi soočimo, jih z ljubeznijo prežamemo in jih presežemo v sebi.

Voda je tista, ki nam pomaga pri preseganju samih sebe. S svojo lastnostjo povezovanja in tega, da se nenehno giblje, ko teče. Gre za načelo prejemanja, ki je enako pomembno kot dajanje in voda nas tega uči.

In okoli 11.8. se začne faza, ko gre Zemlja skozi meteoritski pas in s tem na Zemljo priteka ogromno meteoritskega železa, ki nas bo vodil navznoter, da ponovno nastavimo svoj notranji kompas.
Bodite zavestni v tem času.

Ta čas je še posebej potenten zaradi posebne povezave Leva s Siriusom. Gre za povezavo Siriusa in Leva, ki jo simbolično predstavlja Sfinga v Egiptu, ki gleda v smeri vzhajajočega Siriusa. Svetloba leva, svetlobe naše duše je v tem času na voljo, da jo objamemo v sebi, se povežemo z njo in smo kar smo, božanski v vsej svoji veličastnosti. Ko prepoznamo, da smo svetloba, vstopimo v Zlato dobo, kajti to vedenje živimo iz sebe in ga širimo v svet in postanemo Pot.

V tem času imamo možnost, da ob jutranji helioterapiji, dihanju sonca vdihujemo ne le energijo sonca našega osončja, ampak tudi duhovnega sonca, ki ga predstavlja Sirius. Ta povezanost Siriusa, ozvezdja Leva in našega Sonca ustvarja izjemno močno energijo, ki se zliva na planet in nam je na voljo, da jo uporabimo. Kot pri vseh stvareh je tudi tukaj zavestno zavedanje tega kaj se dogaja in kaj početi v tem času tisto, kar nam pomaga, da v polnosti sprejmemo to, kar je na voljo. Kajti tja kamor gre vaša pozornost, tja gre vaša energija.

Izkoristite ta potentni čas za samozdravljenje in prebujanje sebe.
Bodite nežni s sabo in se predvsem zabavajte.

DIVINE.SI

Boginje

Marija Magdalena

Komentiraj

Vir: Delo
Zapisala: Vesna Milek

Dvaindvajseti julij je njen praznik. Praznuje se že najmanj osem stoletij, najbolj na jugu Francije, kamor naj bi emigrirala po križanju. V francoskem mestu Saint-Maximin-la Sainte-Baume tega dne verniki častilci Marije Magdalene romajo v cerkev, kjer naj bi bili v kripti shranjeni njeni posmrtni ostanki.

Kaj najprej pride na misel, ko rečeš Marija Magdalena?

Skesana grešnica. Ženska z alabastrno posodo z oljem iz narde, ki je Jezusu mazilila noge in jih brisala s svojimi lasmi. Ženska, ki jo zalotijo pri prešuštvu in jo Jezus reši pred kamenjanjem. Po planetarnem hitu Da Vincijeve šifre je nenadoma tudi ženska, polna skrivnosti, povezana s templjarji, prostozidarji, Jezusova žena, dolgo iskani »sveti gral«.

Zgodovina je zgodba. In zgodb o Mariji Magdaleni ne bomo najbrž nikoli mogli popolnoma preveriti; nikoli ne bomo zares vedeli, kje se je rodila (ni nujno, da je to kraj Magdala pri Betaniji), kaj je počela, preden je srečala Jezusa, kaj se je zgodilo z njo po križanju. (Tako kot očitno ne bomo izvedeli, kje je bil mladi Jezus celih osemnajst let, od trenutka, ko je kot najstnik izgnal trgovce iz templja, do trenutka, ko se je pri tridesetih dal krstiti.) Je bila res, kot predpostavljajo avtorji knjige Sveta kri in sveti gral, Jezusova žena, mati njegovega (njegovih?) otroka, judovska princesa iz Benjaminove hiše, sama sveti gral, ki ga človeštvo išče že dve tisočletji?

Na njenem telesu se lomijo kopja katoliške cerkve, usmerjena proti ženski seksualnosti. Njeno ime nosijo ustanove, v katere so zapirali »padle ženske«, neporočene mlade matere, spolno zlorabljane deklice, duševno prizadeta dekleta, ki so bila sramota za družino; če se spomnimo samo Mullanovega filma Sestre magdalenke.

Hkrati je v popularni kulturi postala simbol osvobojene ženske – emancipirana, inteligentna, močna ženska, ki ji je ob preroku namenjeno posebno mesto. Z njenim imidžem se je spogledovala tudi Madonna, ko je s svojimi videospoti s katoliško ikonografijo dražila Vatikan – in potem odgovorila s parafrazo Jezusovih besed: »Tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen vame.«

Ustnice Marije Magdalene

Po izidu poljudnoznanstvene študije Sveta kri in sveti gral (1982), Kazantzakisovem romanu Zadnja Kristusova skušnjava in istoimenskem Scorsesejevem filmu (1988), sploh pa po svetovni uspešnici, kriminalki Dana Browna Da Vincijeva šifra, smo priča novemu valu zanimanja za Marijo Magdaleno in njen odnos z Jezusom.

Dejstvo je, da je Marija Magdalena poleg Jezusove matere edina ženska, ki je v štirih evangelijih Nove zaveze omenjena vsaj dvanajstkrat, večkrat kot katerikoli apostol. Ostala je z njim ob križu, medtem ko so vsi apostoli, razen apostola Janeza (»ki ga je Jezus ljubil«), odšli, ker so se bali za svoje življenje. Bila je navzoča pri Jezusovem grobu – in kar je najpomembneje: je edina oseba, ki jo vsi štirje evangelisti omenjajo kot tisto, ki je prva videla vstalega Jezusa (zlasti evangelista Marko in Janez jo posebej omenjata kot prvo osebo, ki je videla Jezusa po vstajenju.) Prav ustnice Marije Magdalene so torej oznanile največji misterij krščanstva, na čemer temelji celotna katoliška vera. Vstali Kristus. Celo katoliška cerkev, ki se ni ravno odlikovala po svojem odnosu do žensk, jo je nagradila z nazivom apostola apostolorum, torej »apostol apostolov«.

Kako to, da je v 1. stoletju v Judeji, kjer ženske nikakor niso imele enakopravne vloge z moškimi, sploh pa ni bilo običajno, da ženske sledijo rabijem, Marija Magdalena sledila Jezusu, ga podpirala s premoženjem in v vseh evangelijih obdržala tako pomembno vlogo? Kako je torej v našo zavest prišla predvsem v podobi spokorjene grešnice, skesane prostitutke? Kriv je bil papež Gregor I., eden najbolj vplivnih papežev sploh, trdi Susan Haskins v obsežni študiji Mary Magdalen: Myth and Metaphor (1993), saj je v svojih sugestivnih pridigah v Rimu leta 591 v goreči strasti Marijo poistovetil ne le s kamenjano grešnico (po Luku), ampak tudi z Marijo iz Betanije in z žensko, ki mazili Jezusova stopala in jih briše s svojimi lasmi. Od takrat dalje je bila njena podoba zapečatena, trdi Susan Haskins. Celo sedem demonov, ki naj bi jih Jezus izgnal iz nje in lahko pomenijo karkoli, se je v njegovih pridigah spremenilo v sedem grehov – in greh je imel takrat predvsem eno samo konotacijo: seksualnost.

Nikjer v Novi zavezi ni omenjeno, da bi bila Marija Magdalena prostitutka. Retorično vprašanje je, zakaj so se cerkev oziroma njeni prvi dostojanstveniki potrudili, da so sedem demonov, ki naj bi jih iz nje izgnal Jezus, enačili s prešuštvom ali prostitucijo, zakaj so se tako potrudili, da je bila njena vloga ob Jezusu namerno obrezana.

Evangelij po Mariji

Jezus »je bil prvi in hkrati tudi skoraj zadnji prijatelj žensk v cerkvi«, je radikalna Uta Ranke-Heinemann v knjigi Ne in amen – sploh če sklepamo po številnih apokrifnih spisih, ki niso uvrščeni v Novo zavezo, je portretirana kot vizionarka in voditeljica zgodnjega gibanja, učenka, ki jo je Jezus ljubil bolj kot druge.

Leta 1945 (dve leti po Kumranskih rokopisih ob Črnem morju) so v Nag Hamadiju v Egiptu našli gnostično zbirko knjig z evangeliji, kjer ima Marija Magdalena zelo močno vlogo. Sploh Filipov evangelij iz 2. st. razkriva poseben odnos Jezusa in učencev do Marije Magdalene:

»Rekli so mu: Zakaj jo ljubiš bolj kot nas? Odrešenik jim je odgovoril: Zakaj vas ne ljubim kot njo? Ko se slepi in tisti, ki vidi, znajdeta v temi, med njima ni razlike. Ko posije svetloba, tisti, ki vidi, ugleda luč, slepi ostane v temi.« Kot piše Michael Baigent v Dokumentih o Jezusu, je Jezus hotel povedati, da je Marija Magdalena v nasprotju z apostoli tista, ki je sposobna videti luč, ali da ji je dano posebno znanje.

»Z gospodom so se vedno družile tri ženske: Marija, njegova mati, sestra in Marija Magdalena, ki so jo imeli za njegovo družico. Vse tri so bile Marije.« In še: »Odrešenik je ljubil Marijo bolj kakor vse učence in jo je pogosto poljubil na usta.«

Marijin evangelij (2. st. n. št.) na trenutke spominja na mistične zapise iz Tibetanske ali Egipčanske knjige mrtvih. V njem Marija Magdalena tolaži učence po Jezusovem odhodu in jim sporoča, kar jim je razodel Jezus, a naleti na nejevero in nezaupanje. »Peter je dejal: Mar je govoril z neko žensko na skrivaj in ne odkrito pred nami? Levi mu odgovori: če jo je imel Odrešenik za vredno, kdo si tedaj ti, da jo zametavaš? Zanesljivo jo Odrešenik dobro pozna. Zato jo je imel rajši od nas.«

»Sestra, vemo, da te je Odrešenik ljubil bolj kot ostale ženske. Povej nam besede Odrešenika, ki se jih spominjaš, ki jih poznaš, a jih mi ne, niti jih nismo slišali. In Marija je odgovorila: kar je skrito pred vami, vam bom razkrila.« Med enajsto in štirinajsto stranjo so svitki izgubljeni; na njih je najverjetneje opisan začetek mističnega potovanja, ki naj bi ga doživela Marija Magdalena v svojem procesu učenja oziroma iniciacije. »In duša je rekla: Videla sem te. Ampak ti me nisi niti videla ne prepoznala. Služila sem ti kot oblačilo in ti me nisi poznala.« / »In duša je rekla: Zakaj me sodiš, čeprav jaz nisem obsojala?«/ V 9. poglavju Marijinega evangelija Peter spet podvomi o Magdaleninem pričevanju; tu se pokaže rivalstvo med nekaterimi učenci in Marijo. »Je resnično govoril na samem z žensko in ne z nami? Jo moramo zdaj poslušati vsi? Jo je imel raje kot nas?«

Sveta kri in sveti gral

Vse od objave besedil iz Nag Hamadija leta 1977 je poseben odnos med Marijo Magdaleno in Jezusom postal tema številnih teoloških akademskih razprav. Avtorji Michael Baigent, Richard Leigh in Henry Lincoln v knjigi Sveta kri in sveti gral (1982) postavijo »blasfemično« hipotezo, da je bil Jezus poročen in da je bila svatba v Kani, za katero je bil sam odgovoren, v resnici njegova. Znameniti prizor maziljenja nog, ki je preveč privlačen, da ga ne bi pograbili tako režiserji, slikarji kot pisatelji, je bil torej prizor ženske, ki »mazili noge svojega moža«. Ženske, ki je dovolj premožna, da vzame funt dragocenega dišavnega olja iz narde. Seveda tega, kdo je v resnici mazilil Jezusove noge, ne bomo nikoli zares vedeli. In vendar je teorija avtorjev z Baigentom na čelu vznemirljiva in provokativna. »Morda so Marija iz Betanije in ženska, ki je mazilila Jezusa, ista oseba, morda ženska, ki jo evangeliji vedno znova omenjajo, nastopa pod tremi različnimi imeni, v treh različnih vlogah? In če je to res in če je bila ta oseba Jezusova žena, je bil Lazar njegov svak.«

Farizeji, ena od vodilnih struj 1. stoletja, so trdili, da je »poroka nesporna dolžnost vsakega moškega«. Če Jezus ni bil poročen, zakaj mu torej njegovega samskega stanu niso očitali njegovi farizejski nasprotniki, čeprav Nova zaveza omenja njihove številne očitke.

Apostol Peter, ki je bil pozneje razglašen za prvega papeža, je bil nedvomno poročen in je potoval s svojo ženo, kar izvemo iz Pavlovega Prvega pisma Korinčanom, kjer med drugim pove, »da je tudi sam poročen, kot večina apostolov in Jezusovih bratov«.

Če je bila Magdalena res Jezusova žena, mati njegovih otrok, je tako postala tisto, kar človeštvo išče dve tisočletji: sveti gral naj bi bil v resnici njena in Jezusova kraljevska kri. Kmalu po križanju naj bi pribežala v Galijo, kjer je našla zatočišče pri judovskih skupnostih. Jezusovi potomci naj bi se naselili v Galiji in sang real, kraljevska kri, se je nato nedotaknjena skrivaj ohranjala naslednjih 400 let, dokler se ni v 5. stoletju združila s Franki in ustvarila merovinško dinastijo. S tem, trdijo avtorji, je mogoče pojasniti številna vprašanja: čaščenje, ki ga je bila Magdalena deležna v času križarskih pohodov, sveti položaj Merovingov.

Ko so Baigenta po škandalu, ki ga je sprožila knjiga Sveta kri in sveti gral, spraševali, ali sam verjame, da je bil Jezus res poročen z Marijo Magdaleno, jim je odgovoril, »da nima nobenih dokazov za ali proti. Da pa lahko reče samo: Zakaj pa ne? Jezus je bil Jud. In vsak judovski moški se poroči in spočne otroka.«

Michael Baigent in njegov sodelavec Richard Leigh sta se leta 2006 na višjem sodišču v Londonu spoprijela s piscem Da Vincijeve šifre Danom Brownom, ker naj bi kršil avtorske pravice in si vsebino knjige sposodil pri delu Sveta gri in sveti gral. Zakaj je Da Vincijeva šifra postala takšna uspešnica, v nasprotju s prejšnjimi, ne preveč uspešnimi kriminalkami Dana Browna, se retorično na koncu knjige Dokumenti o Jezusu sprašuje tudi Michael Baigent. »Kaže, da je Da Vincijeva šifra množično odprla zapornice, sprožila poplavo različnih zamisli v krščanstvu in osvetlila razlike med zgodovinskim in teološkim Jezusom. »Ljudje so se očitno počutili opeharjene za del resnice.«

(Michael Baigent je umrl 17. junija letos, po mnenju svojcev tudi zaradi izčrpanosti od dolgotrajnega sodnega procesa z Danom Brownom; tožbo je izgubil.)

Ženska z nešteto obrazi

Od omenjene knjige in Kazantzakisovega romana Zadnja Kristusova skušnjava dalje se zdi, da se je popkulturna ali literarna, poljudnoznanstvena produkcija skrčila predvsem na dejstvo, ali je imela spolni odnos z Jezusom ali ne. Temu primerni so bili škandali, ki so sledili filmom in knjigam s to premiso. Po zaslugi Brownove uspešnice zdaj drugače gledamo tudi na Da Vincijevo sliko Zadnja večerja in na nežnega apostola na Jezusovi desni strani: ima dolge rdečkaste lase in ženski obraz.

Prvi večji škandal zaradi upodobitve odnosa Marije Magdalene z Jezusom je sprožil najprej roman Nikosa Kazantzakisa, potem pa še Scorsesejev film po isti literarni predlogi z odličnim Willemom Dafoejem v vlogi Jezusa, razpetega med človeško ljubeznijo in ljubeznijo do Boga.

Aprila 1990 je pet katoliških ekstremistov bombardiralo pariške kinematografe, ki so prikazovali Zadnjo Kristusovo skušnjavo; bombe so med občinstvo odvrgli prav med sanjsko sekvenco, v kateri se Jezus ljubi z Marijo Magdaleno, in ranili 13 ljudi. Na tisoče protestantskih pastorjev je grozilo z bojkotom filma, Martin Scorsese pa je bil obtožen blasfemije. Na to je v nekem intervjuju odgovoril: »Tudi jaz sem vernik. Tudi jaz iščem in se borim.« Kazantzakisov in Scorsesejev Jezus je borec, ki se bori proti svojim naravnim človeškim strastem in skuša uveljaviti svojo identiteto kot mesija, odrešenik. Skušnjava mesa je utelešena v Mariji Magdaleni. Kazantzakiseva Magdalena je takrat, ko jo zagledamo prvič, lokalna prostitutka; kasneje izvemo, da je za to kriv Jezus. Kot njegova sestrična, ki mu je bila obljubljena v zakon, se vanj zaljubi, ko jo on zavrne, pa se – da bi se poskusila osvoboditi njegovega vpliva – vda prostituciji. Kazantzakiseva Magdalena je hkrati tudi Ženska z veliko začetnico, simbol mesenega poželenja, univezalni brezčasni simbol skušnjave, ki želi Jezusa odvrniti od Boga. Kot je rekel tudi Nikos Kazantzakis: »Ena sama ženska obstaja na tem svetu, ena ženska z nešteto obrazi.«

Rdeči lasje grešnice

Ženska z nešteto obrazi je vedno vir navdiha.

V Louvru stoji impresiven kip Marije Magdalene Gregorja Erharta (1465–1540). Skulptura gole ženske z rdečimi valovitimi lasmi, ki kot slap pada po hrbtu do kolen, spredaj čez prsi in prekriva spolovilo. Na njej je nekaj krhkega, ranljivega in hkrati zadržano erotičnega. Nekaj, zaradi česar lahko stojiš tam in se čas ustavi.

Številni umetniki so v Magdaleni našli navdih in izziv ujeti kontroverzno figuro. V srednjem veku je bilo modno, da so jo upodabljali kot golo grešnico, puščavnico, spokornico, ki v popolni zamaknjenosti moli v jami. Renesansa ji je podarila rdeče lase, lase skušnjavke, kakršne so pripisali Evi, boginji ljubezni Veneri in Judi Iškarijotu. Caravaggio jo je videl strto, zamaknjeno v molitvi, prav tako skesano. V Botticellijevi Sveti Trojici je ženska, oblečena v slap rdečkastih las, ki ji segajo do peta. Tizian jo je videl polnejšo, čutno, s svilnatimi rdečimi lasmi, s katerimi si zakriva razgaljene prsi in v ekstazi strmi proti nebu. Rubensova Marija Magdalena je morda najbolj erotična od vseh, s skoraj otroškim obrazom, razgaljeno dojko. Tudi Magdalena, ki jo je upodobila ženska, Artemisia Gentileschi (1620), z roko na srcu, na mlečno belem dekolteju, z vsem svojim bitjem izraža čutnost. Vsem upodobitvam je poleg dolgih svetlo rdečih las skupno še nekaj: Magdalena je čutna, zapeljiva ženska, ki se kesa zaradi svoje čutnosti.

Temu se ni izognil niti Auguste Rodin (1840–1914), ki jo je v dveh študijah iz mavca upodobil skupaj z Jezusom na križu; njena roka ga objema, podoba je nežna in erotična hkrati (Muzej Rodin). O tej podobi se je razpisal že njegov takratni tajnik, pesnik Rainer Maria Rilke, ki ga je prav tako vznemirjala skrivnost Marije Magdalene. V sedmih pesmih iz leta 1897 med drugim »Jezusa vidi kot očeta otroka, ki mu ga je rodila Magdalena«, in to sto let pred uspešnico Sveta kri in sveti gral ter 120 let pred svetovnim hitom Da Vincijeva šifra Dana Browna.

Magdalena kot navdih

V osemdesetih, kot piše Haskinsova, je mit Marije Magdalene spet zapeljal številne avtorice in avtorje. Marija Magdalena je postala junakinja znanstvenofantastičnih, polmističnih zgodb in ljubezenskih romanov: njeno življenje je variiralo od prostitutke do kamenjane padle ženske, od skesanke do Jezusove žene in enakopravne sopotnice. Postala je simbol neodvisne, osvobojene ženske 20. stoletja. Upornica, kot v romanu Wild Girl (1984) Michele Roberts; roman Jacqueline Kelen Un amour infini: Marie-Madeleine, prostituée sacrée (1982) je še ena rekreacija večnega mita, ki uteleša večno ženskost; gotovo jo je najbolj izvirno zarisala mojstrica Marguerite Yourcenar v romanu Mary Magdalene or Salvation iz tridesetih let; pri njej je Marija Magdalena odločna, za tisti čas emancipirana ženska, razočarana v svoji požrtvovalni ljubezni do Jezusa.

V Evangeliju po Jezusu Kristusu nobelovec José Saramago tako kot v Kazantzakisovi Zadnji Kristusovi skušnjavi poskuša zaobjeti večni boj med Jezusovim božjim poslanstvom in človeško naravo, kar seveda vključuje tudi opise erotične ljubezni do Marije Magdalene.

V romanu litovske pisateljice Jurge Ivanauskaite Čarovnica in dež (1993) je Marija Magdalena ena od treh prvoosebnih pripovedovalk – tudi tokrat prostitutka, ki ob srečanju z rabijem Jezusom doživi vseobsegajočo ljubezen, ki ni samo duhovna, ampak tudi telesna, vsaj v njeni glavi in poželenju, ki jo muči, medtem ko je objekt njenega poželenja predan Bogu. Roman, v katerem ni eksplicitnega erotičnega prizora med Jezusom in Magdaleno, je tako razburil litovsko cerkev, da so avtorico izgnali, roman prepovedali.

Seveda pa ne moremo mimo še ene filmske Marije Magdalene – Monice Bellucci, ki jo je v svoj ep v aramejščini zapletel Mel Gibson in se natančno držal štirih evangelistov iz Nove zaveze, zato pa si dovolil veliko več umetniške svobode pri detajlnem prikazovanju Jezusovega bičanja in mučenja.

Kam je odšla?

Po eni od teorij naj bi Magdalena sledila apostolu Janezu (»ki ga je Jezus najbolj ljubil«) v Efez – mesto Diane, Artemide in mesto, kjer je nekaj desetletij pred tem Kleopatra zbirala svoje ladjevje za zadnjo bitko z Oktavianom; tam stoji grobnica Marije Magdalene, nekdaj eno od pomembnih romarskih mest od 6. stoletja dalje. Od tu prihaja tudi datum 22. julij kot praznik sv. Marije Magdalene in njen najzgodnejši kult.

Po drugi teoriji naj bi umrla v Jeruzalemu oziroma v Magdali. Po tretji naj bi v času pregona Judov, sploh tistih, ki so bili blizu Jezusu, skupaj z Maksiminom, Lazarjem in Marto zbežala iz Palestine, čez morje, vmes doživela brodolom in začasno pristala na Malti (kjer se je razvil zelo močan kult Marije Magdalene), nato nadaljevala pot do kraja Les Saintes-Maries-de-la-Mer (Svete Marije z morja), vasice v francoski pokrajini Camargue, blizu žarečega Van Goghovega Arlesa, kjer Romi, cigani, sinti obhajajo praznik svete Sare, črna Sara. Morda jo je od evropskih dežel še najbolj posvojila Francija, jug Francije. Z njenim izvorom, njenim življenjem je spet povezana vrsta legend. Najpogostejša je francoska tradicija sv. Lazarja iz Betanije, po kateri naj bi po prihodu v Francijo kot puščavnica v jami La-Sainte-Baume preživela nadaljnjih 30 let v samoti in molitvi. Njeni posmrtni ostanki naj bi bili zakopani v kripti bazilike St. Maksimina.

Manjkajoča boginja

Marija Magdalena je zgodba, ki je bila izpovedana na tisoče načinov, vsakič je (tako kot Jezusova) služila namenom tistih, ki so potrebovali orodje za nadzor ali manipulacijo z množico.

Biblija je imela za žensko rezervirani dve vlogi: grešnice, hotnice ali svetnice. Marija Magdalena je očitno utelešala oboje. Lahko služi kot »manjkajoča boginja« v krščanskem panteonu, ki je osrednjo žensko boginjo Devico Marijo oropal strašne, uničujoče plati, kakršno so imele velike boginje matere, kot so Ištar, Astarta, tudi Kali …

Marija Magdalena je prevzela tudi del te temne plati. Od boginje ljubezni, skesane prostitutke, čarovnice, svečenice, svete škrlatne vlačuge, inkarnacije večne ženskosti, utelešenja poganske matere božje, ki jo je katoliška cerkev poskušala zatreti dve tisočletji.

Ali je Marija Magdalena sveti gral, ki ga človeštvo išče, ne vem. Dejstvo pa je, da je njeno sporočilo (kolikor ga lahko rekonstruiramo), danes prav tako aktualno in potrebno, kot je bilo takrat, in tako kot takrat, ga očitno redki jemljejo resno.

Bila je najbolj nadarjena, duhovno najbolj napredna Jezusova učenka, ki je tako kot on udejanjala osnovno zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ne glede na njegovo veroizpoved, barvo kože, na njegovo mesto v družbi, ne glede na njegovo bolezen ali na demone, ki ga obsedajo. Morda bi se zabavala, ko bi videla, kaj vse je človeška domišljija ustvarila iz nje; a bolj verjamem, da bi jo to, kar so tisti, ki so v teh stoletjih imeli v rokah moč, škarje in pero, naredili iz njune »žive ljubezni«, navdalo z žalostjo.

Ko zadiši...

Bazilika

Komentiraj

BAZILIKA (Ocimum basilicum)

Mož, ki od ženske dobi baziliko, jo bo vedno ljubil. (Thomas More).

Nežno pikantni okus in opojni vonj bazilike spravljata tako kuharje (ice), kot vrtičkarje v veselo razpoloženje. Baziliko lahko posejemo v lončke in jih, ko se ozračje otopli, presadimo na vrt. Dobro se počutijo na zaščitenem in sončnem mestu, dobro preskrbljene z vlago, vendar na zemlji, ki je odcedna. Sadimo jih okoli 30 cm narazen. Bazilika prične hitro rasti pri temperaturah nad 16°C in je zelo občutljiva na zmrzali. Dobro se počuti tudi med drugimi rastlinami, saj jo te ščitijo pred premočnim opoldanskim soncem.

Bazilika ima veliko število oblik, barv, okusov in vonjev, od citronke, janeža, limone, klinčkov, cimeta, materine dušice in drugih začimb, do sladke kafre in kadila. Vzgojili so veliko vrst dišečih bazilik, kar velja zlasti za Sredozemlje. Jedrnate oblike bazilike z majhnimi listki so priljubljene v Grčiji in tudi na naših okenskih policah. Vrste z barvastimi listi pa se uporabljajo kot sodobne okrasne rastline, so pa tudi za kulinarične namene. Nekatere so lepe trajnice, drevesna bazilika npr. tudi razpon barv je pri njej od bledo zelene do temno rdeče, škrlatne barve. Pri nas pa se največ uporablja dišeča bazilika z velikimi listi.

Ta priljubljena dišavnica izvira iz tropov in Indije, kjer je poleg lotosa prav gotovo najsvetejša rastlina. Tam pravijo, da odpira srce in um ter posreduje energijo ljubezni in predanost. Imajo celo sveto baziliko – tulsi (Ocimum sanktum), ki jo zelo častijo. Imajo jo v vsaki hiši, ker prečiščuje prostor z absorbiranjem pozitivnih ionov. Pravijo, da je prežeta z božanskim bistvom, zato nad njo prisegajo, da bodo govorili resnico celo na sodiščih. Posreduje zaščito božanskega, tako, da prečiščuje avro in krepi imunski sistem. Tulsi je tudi moja najljubša bazilika za čaj, ki ima blago sladek in hkrati pikanten okus po pimentu. Dodajam jo predvsem v zimske, ogrevalne čajne mešanice ali jo pijem samo. Tudi v stari Grčiji je bila kraljevo zelišče, za današnjo slavo, pa se mora vendarle zahvaliti italijanski kuhinji. In tudi pri nas je poznana bolj po prijetnem okusu, kot po zdravilnih učinkih.

Najboljša je, kadar njene aromatične liste in nastavke cvetov potrgamo tik pred uporabo. Zelo je občutljiva na stik s kovino. Njeni listi kmalu počrnijo, zato jih raje natrgamo s prsti. Tudi pri kuhanju njeni listi potemnijo in izgubijo tudi okus, zato ji jedem dodajamo, ko so te že pripravljene oz. tik pred serviranjem. Sveži listi se odlično ujamejo z paradižnikovimi jedmi, kumarami, solatami, jajčevci, fižolom, gobami, siri in smetanovimi namazi in čaji. Je tudi naravno razkužilo. Sveža dišeča bazilika je zelo aromatična, ima izrazit vonj in okus po janežu, lahko jo obožujemo ali pa ne. Posušena ima okus po kariju in ni posrečen nadomestek za sveže lističe.

S poparkom njenih (svežih) listov in nežnih stebelc bomo spodbudili prebavo, pomirili živce in pregnali žalost. Ker ima antibakterijsko in razkuževalno delovanje, je dobra pri urejanju prebave, zastrupitvah prebavil, pomaga pri odpravljanju trebušnih krčev, napetosti in zaprtju.
Posebna sestava njenih eteričnih olj pomaga pri umskih obremenitvah in izčrpanosti. Spodbuja koncentracijo, poživlja telo ter spodbuja ostrino čutov, krepi živčno tkivo in krepi spomin. Baziliko pijemo kot čaj z medom za ostrino uma. Poznano je tudi njeno pozitivno delovanje pri vnetjih ledvic in mehurja, tudi pri pekočem uriniranju. Po sv. Hildegardi je priporočljiva tudi pri vnetjih pljuč, vročini, okužbah. Svetovala je, da se skuha v vinu in osladi z medom. Ker deluje ogrevalno na telo, je uporaba čaja iz bazilike na mestu pri pospeševanju potenja pri prehladih. Grgranje bazilikinega nesladkanega čaja pomaga tudi pri vnetju grla in hripavosti, spiranje ust z njim pa v boju proti paradontozi. Za lajšanje težav s kožo, kot so glivična vnetja, pa uporabimo sveži sok iz bazilikinih listov.
Ker spodbuja nastajanje materinega mleka, jo lahko v čajnih mešanicah uživajo mlade mamice, pa tudi otroci, kadar imajo trebušne krče. Izogibati pa se je potrebno uživanja velikih količin bazilike med nosečnostjo, saj lahko spodbuja krčenje maternice. Zato pa jo lahko kombiniramo v čaju, ki ga pijemo ob porodu, skupaj z malinovimi in robidovimi listi. Slednji bodo poskrbeli za mehčanje porodnih kanalov, z baziliko pa bo vse skupaj lažje in lepše. Z njo si pomagamo tudi pri izostali ali prešibki menstruaciji. Izboljšuje tudi kri, saj je dober vir železa. Z njo pa si lahko pomagamo še pri uravnavanju krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi.

In zdaj je tudi čas, da uživamo v njenih močeh ali, da njeno svežino ohranimo tudi za zimo.

Bazilikin pesto

80 g sveže bazilike
60 g pinjol ali olupljenih mandeljev
3 žlice sveže naribanega parmezana
sol, poper
200 ml olivnega olja
Baziliko, pinjole in sir zmeljemo v multipraktiku, dodamo olje, sol. Hranimo v kozarčku v hladilniku.

Bazilikino olje

Kozarec napolnimo po plasteh z baziliko, ki jo potresemo z malo soli. Nato do vrha napolnimo z oljem. Po nekaj dneh precedimo. Za intenzivnejši okus, lahko v isto olje namočimo sveže liste. Z njim začinjamo jedi, ga uporabimo za marinade…

Pečene palačinke z bazilikinim nadevom

Nadev: 1 majhno čebulo prepražimo na žlici masla. Dodamo 250 g gob, 2 stroka česna, prepražimo
in ohladimo. Premešamo z 250 g kremnega sira, dodamo 2 jajci, sol, poper in pest natrgane bazilike. Nadevamo palačinke jih prelijemo z kislo smetano z jajcem in tremi žlicami parmezana in pečemo 20 minut na 180°C.

Patricija Šenekar

Canvas Menu

V središču

Odnosi na preizkušnji

Komentiraj

Ena tistih stvari, ki jih v zadnjem času opažam je, kako vse dobre stvari v povezavi s tem, kaj bi nam lahko pomagalo zaživeti bolj izpolnjujoče življenje postajajo mehanizmi, ki žensko vodijo v še večjo produktivnost. In v končni fazi krutost do same sebe.

Ker če ne slediš nasvetom, pravilom in trendom, kako naj bi ženska živela, sledila svoji cikličnosti, bila xyz, je na koncu nekaj narobe s tabo.

In zase vem, da sem v to past najbolj globoko stopila, ko sem se znašla na preizkušnji v svojem partnerskem odnosu.

Ker odnosi so nam ženskam Sveti.
Res, res nam je pomembna povezanost in zanjo smo pripravljene narediti marsikaj.

Spremeniti sebe.
Spremeniti njega.
Izgubiti stik s sabo in z vsem, kar nam je pomembno.
Pozabiti na vse svoje vrednote.

Prilagodimo se.
Ustrežemo.
Razprodamo vse kar nam nekaj pomeni.
Razdamo se do te mere, da slečemo s sebe vse.
Pretvarjamo se, da smo nekdo, ki me sploh nismo.

Vse za povezanost.

In ko ostaneš sama, zavrnjena, zatrta, zapuščena, si prepričana, da je nekaj narobe s tabo.

Ker so nas tako strenirali.
Če nekaj ne gre kot bi moralo po pravilih, potem je krivda na strani ženske.

Požremo vse.
Požiramo vedno znova in znova.

In tudi, če mi ženska zagotavlja, da jo to sploh ne zanima, vem, da je to samo fasada, ki skriva bolečino, ki jo je v svojih odnosih izkusila.

Ja pogumne smo. Srčne smo.
In tako faking globoko ranjene.

Sistem Patriarhata, Kolonializem in Kapitalizem so poškodovali tkanino življenja in ustvarili globoke travme v sami esenci ženstvenosti.

Ženska je bila tisočletja kaznovana.
Mučena. Ubita.
In še danes v sebi čutimo posledice.

Ne glede na ves napredek in vse fine stvari, ki jih znamo povedati o moderni dobi, ženska danes še vedno posluša kaj bi morala početi in česa vse ne bi smela početi.

Ja ločene smo od svoje notranje modrosti in ne zaupamo svoji intuiciji.
Še vedno sprašujemo, če imamo dovoljenje, da obstajamo.
Še vedno poslušamo druge, ko nam govorijo kaj je dobro za nas in usmerjajo naša življenja.

Govorili so nam, da smo manjvredne.
Sužnje.

Da smo grešnice.
Da so naša telesa vir zla in da bi se ga morale sramovati.

Da smo se rodile ničvredne in se moramo vedno znova dokazovati.
Da smo nore. Zmešane.

In verjele smo jim…

In ko si v odnosih na preizkušnji pride v ospredje cel paket…
Strah, da boš zapuščena, zanikana, da boš ostala sama ker je itak nekaj narobe s tabo.
Strah da si preveč. In da si hkrati premalo.
Strah pred nemočjo. Strah pred močjo v sebi.
Strah pred ponižanjem.
Strah, da boš izločena iz skupnosti. Da boš izobčena.
Sram.
Strah, da te bodo imeli za noro. Da si histerična.
Strah pred izgubo nadzora.
Nezaupanje.
Primerjanje z drugimi.
Tekmovalnost.

In na polno greš v iskanje potrditve zunaj sebe.
Skušaš ustrezati. Ugajati.
Prilagodiš se.
Se razdajaš za druge.
Razprodaš vse kar imaš.
Se pretvarjaš, da zmoreš vse sama.

Dokazuješ, da si dobra.
Dokazuješ, da nisi preveč.
Da si Dobra Ženska.

In greš nazaj v vrsto.
V svojo škatlico.

Se trudiš dalje.

Spreminjaš sebe.
Popravljaš sebe.

Delaš na sebi.

Leta. Desetletja.
Izčrpavaš sebe.
Ker je to, da se trudiš biti vse za vse tako faking utrujajoče.

Kot hrčki na kolesu smo.
Poganjamo dalje.

Trudimo se.
Biti koristne.
Produktivne.
Zaželene.

Verjamemo temu, kar nam še vedno govorijo.
Da preživiš, če si… Dobra. Ponižna. Poslušna. Prijetna. Praktična. Produktivna. Koristna.

Kako naj zaupamo drugim ženskam, če je bil do nedavnega edini način, da je ženska napredovala, dosegla status ali imela denar, če se je dobro poročila.
Je potem kaj čudnega, da ženske še vedno tekmujemo med sabo in se primerjamo druga z drugo?

Če je bila ženska še pred 100 leti lastnina!?

Kako se osvobodiš?
Skozi sebe. V sebi.
Ne od zunaj.
Od znotraj navzven.

Da uzreš bogastvo v sebi.
Da razpustiš rane, ki jih imaš v sebi.
Da alkimiziraš ta svinec, ki si ga prevzela od prednic.

Da v sebi najdeš suverenost. In avtonomnost.
Da si sama svoja.
Da v sebi odkriješ moč ženske.

Da si ženska.
Namesto, da se trudiš biti kar nikoli ne boš – moški.

In ja, v sebi moraš najti pogum, da hodiš po tej poti.
Da terjaš svoje Darove zase.
Da se spomniš svoje izvorne narave.

Da nehaš napadati samo sebe.
Se bojevati. Tekmovati.
Se skrivati.

Nisi sama.

Odnos s sabo, v sebi je začetek vseh odnosov z ljudmi in stvarmi v našem življenju.

Kako držati sebe, ko so tvoji odnosi na preizkušnji?
Kako ne zapustiti same sebe, ko se vse podira?
Kako poskrbeti zase brez občutkov krivde in brez samo-obtoževanja?

Podrobnosti delim v spletnem druženju Odnosi na preizkušnji.
Ker živimo v takem času, ko so na preizkušnji.
In ko je praksa tega, da postavimo nove temelje za svoje novo življenje ključnega pomena.

Ker to, da pobegneš od vsega ne deluje.
Ker ignoriranje vsega ne deluje.
Ker to, da zapustiš samo sebe ne deluje.
Ker kaznovanje sebe ne deluje.

Kaj deluje? Pridi na klic, podelim s tabo.

Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/aktualno/odnos.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Boginje

Boginja Isis

2 komentarja

V tem času poletnega solsticija je stik z boginjo Isis najbolj močan.

Meni ena ljubših boginj egipčanskega panteona in tista, ki me vsako leto okoli poletnega solsticija opomni, da je čas za negovanje in sledenje navdihnjeni akciji.

Boginja Isis je boginja magije, plodnosti in ljubezni. Nedvomno predstavlja čisto ljubezen in ženstvenost. Njena naloga je bila, da je povezovala različne aspekte ženske v celoto, kar je bilo skozi tisočletja njeno glavno učenje.

Imenovali so jo tudi Mati Boginja in je bila simbol popolne ženske in matere ter je kot takšna tudi upodobljena. Njene podobe izžarevajo moč ženstvenosti, svetlobo, ki jo v sebi nosi čisto vsaka ženska.

Isis je bila Ozirisova sestra in žena, predana in zvesta in je skupaj z njim poučevala Egipčane o modrosti kmetovanja, branja in zdravljenja, pomagala pa je tako bogatim kot revnim.

Njeno ime pomeni prestol in predstavlja izvorno energijo matere, ki je sočutna in skrbna do vseh njenih otrok. Predstavlja kozmični center, je center kreacije, združitev vseh aspektov ženstvenosti. Predstavlja enost, povezanost, celovitost. Kot prestol je tudi vir življenjske energije, izžarevanja kozmične ženstvenosti. Del nje je tudi del tebe in vendar je tisto kar je neozaveščeno tudi skrito očem in zato v temi. Ključno je, da prepoznamo, da je del nas, da je del čisto vsake ženske in da prebudimo ta njen delček.

Isis je poznana tudi kot izvorna mati kreacije, ki iz svoje kozmične maternice rojeva čisto vse stvari in kozmična maternica je mesto prenove, obnove in regeneracije. Vedno se lahko vrnemo v njeno črno svetlobo, da se prenovimo in obnovimo svoje energijsko telo.

Poletni sončni obrat na Zemlji predstavlja velik portal, ki nam omogoča prehod in preobrazbo. Odpira nove poti in nas usmerja v našo poklicanost, aktivira naš klic, misijo, da začnemo živeti to, kar smo in si dopustimo, da se zgodi to, kar nam je namenjeno. Ključ tukaj pa je DOPUŠČANJE in IZBIRA!

Prehodi med energijskimi ravnmi so v tem času še posebej lahki. In še vedno smo pod njegovim vplivom, hkrati pa na nas že vpliva tudi polna luna.

Ljudje smo pozabili na blagoslove, ki so nam vsako leto na voljo v tem potentnem času, pa tudi na rituale, ki so potekali kot priprava na ta potentni čas. Vse to imamo vsako leto pred nosom, vendar lahko v ta portal celovite prenove vstopamo le, če se zavedamo darov in se z njimi zavestno povežemo. V ta čas lahko vstopimo le skozi polno prisotnost, ko si popolnoma tukaj in zdaj ter odprtost in povezanost s temi energijami, kar pomeni, da potrebuješ vodnika, ki ti to vedenje in razumevanje tega izjemnega portala preda.

Na voljo je spletno druženje s potentnimi vodenimi praksami, ki bodo na voljo vsem udeleženskam preko spleta. Pet praks je na voljo v spletnem druženju Magičnost Ženske – uporabna modrost boginje Isis.

Naj bo to izjemen čas premikov in naj bo Isis s Tabo!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Napovednik

Smernice za lunarni mesec pod okriljem Bika

Komentiraj

Kaj prinaša mesec pred nami – vstopili smo v nov lunarni mesec pod okriljem ozvezdja Bika, ki prinaša nove izzive.

Aktivirajo se nove arhetipske energije in nove zgodbe.
Moje smernice za aktualen lunarni mesec najdeš v videu >>>

Nestabilnost v svetu ustvarja kaos zunaj in znotraj..
Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno, da imaš orodja in veščine, da ustvariš svoj varen prostor in stabilnost v sebi.
4 veščine sem delila v druženju do katerega dostopaš preko povezave Druženje v Skupnosti je na voljo preko povezave https://divine.si/darilo/skupnost.html

Posebnost tega meseca

Ostara

Komentiraj

“Marec nam bo še bolj poglobil potrebo po usmerjanju vase. Dejstvo je, da ste v svojem iskanju sebe zunaj sebe šli zelo daleč iz ravnovesja. Energija, ki prihaja v marcu vam bo pomagala uravnovešati, zato lahko to energijo uporabite za ustvarjanje notranjega ravnovesja v sebi. Notranja povezanost vseh delov sebe in zavestno zavedanje sebe je v časih, ki so pred vami ključnega pomena za harmonijo, ki jo želite ustvariti v svetu. Z vami sem, da vas podprem v tem prizadevanju in da vam s svojo energijo miline in igrivosti pomagam, da bo proces čimbolj lahkoten. Vedite, da lahko v tem času vse dosežete zlahka, če le opustite svojo težnjo po nadzoru in kontroli. Povežite se z naravo in vsemi svojimi pomočniki, dovolite si narediti kaj nepredvidljivega. Nepredvidljivost je energija v katero vas sili Kozmos, jaz pa sem tu, da vas primem za roko in da skupaj narediva ta korak. V tem koraku se obrnite globoko v svojo notranjost, v center Keacije, ki je v vašem srcu. Dovolite si biti eno z vsem kar je in se v svojem življenju naprej premaknite z gracioznostjo srnjadi in mehkobo puha. ” Ostara

Ostara: Spomladansko enakonočje, 21. marec
Ključ: Obnova
Barva: vsi pastelni odtenki, zelena
Simbol: Jajce, zajec, pero
Kristal: Kalcit

Sonce vstopi v ovna. V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov. Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti. To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi. Jajce je izjemen talisman v tem času.

To je tisti čas leta, ko se Ostari zahvalimo za ponovno rojstvo in obnovo. Ostara je boginja plodnosti, boginja, ki kaže obraz mladenke. Vlada osebni preobrazbi, rodovitnosti, uspešnosti in novim začetkom. Je boginja radosti in plodnosti. Če imate težave z rodili, kar velja za ženske, je Ostara pravi naslov za ozdravljenje teh težav. Ostara predstavlja pomladno vitalnost in energijo in zmožnost prenove.
Ena izmed variacij njenega imena Eostara se je počasi preoblikovalo v moderno ime za praznik v tem času
Easter oziroma veliko noč. Ostara je eden od simbolov zraka in življenjske moči pomladi. Vzhod je simbolično povezan z zrakom in z mentalnimi močmi. Zrak je povezan z novimi začetki in spodbudi duha k poletu.

Čas je za osebno prenovo. Meditirajte na začetke, na vzhod, na zrak ali na jutranjo zarjo. Privoščite si dolge
sprehode v naravi in se povežite z vilinskim svetom.
Uporabite to energijo rasti za polnjenje novih ciljev in projektov. Ustvarite si oltar s katerim boste počastili to energijo in jo vnesli v svoj dom. Na oltarju uporabite kristale močnih barv, kot so Ametist, Roževec, Akvamarin, Kalcit in Citrin; pobarvana jajca; semena ali riž; pero in dišeče palčke; ptičke in zajce; pomladno cvetje.

Ostara je tista, ki nas spomni na pomembnost cenjenja sebe in svojih darov, da prepoznamo svojo veličastnost in povezanost v sebi. Povezanost predstavlja dokončno izpolnjenost, popolno enost, ki se nahaja v vseh stvareh in je mogoča le, ko svojo osebnost predamo božanskemu. Dinamična energija povezanosti predstavlja zlitje, spajanje, združevanje v nekaj novega. Ko se predamo povezanosti s tem presežemo sami sebe. Gre za zavedanje, da sta dajanje in prejemanje del enega, da gre za povezanost vsega kar je v eno. Ko brezpogojno dajemo, brez vsakršne navezanosti in brez potrebe, da bi karkoli dobili nazaj, se nam vse vrne, kajti dajanje in prejemanje sta neločljivo povezana. In samo sami sebe lahko prikrajšamo za darilo prejemanja, če dajemo s pričakovanji ali navezanostjo, ki so ovire na poti prejemanja.

Pomladno enakonočje je praznovanje ravnovesja med svetlim in temnim ciklusom leta, med soncem in luno, med ognjem in vodo, jangom in jinom. In iz te povezanosti se rojeva novo življenje. Začenja se obdobje intenzivne rasti, ko je čas za povezovanje, zduževanje, za plodnost in ponovno rojstvo. Iz povezovanja izhaja novo življenje.

DIVINE.SI

Fotografija by Jill Welling

V središču

Ljubezen je izbira

Komentiraj

Ljubezen do Sebe je izbira.

Moje povabilo danes je, da izbereš, da ljubiš sebe točno tako kot SI, točno tam, kjer si in se osvobodiš popravljanja sebe, spreminjanja in izboljševanja sebe.

Gre za radikalno izbiro, da varuješ namesto uničuješ ljubezen.

In ko govorim o ljubezni, govorim o ognjeviti, brezpogojni ljubezni, ki navdihuje.
Ljubezni, ki te drži v bolečini in žalosti. Ljubezni, ki neguje tvoje telo in celo tvoje Bitje.
O Ljubezni, ki poboža tvoje senčne dele, ki te navdihne, dvigne in te podpre, da izraziš svoj polni potencial.

V resnici imaš tovrstno ljubezen na voljo 24/7.

Ljubezen do Sebe je izbira, ki jo je potrebno zavestno kultivirati.

Začne se s tem, da ustvariš prostor za ljubezen in jo povabiš v svoje življenje.
Gre za prakse, ki jih je potrebno usvojiti, ker živimo v družbi, ki te ne nauči kako ljubiti Sebe.

Vsak otrok se nauči, da omejuje sebe, sabotira svoj potencial, da se pomanjša, se podredi drugim, da bi si zagotovil pozornost, potrditev in ljubezen s strani odraslih v družini.

Skuša biti boljši od drugih, se primerja z drugimi, tekmuje.
In potem skozi prilagajanje, ugajanje, razdajanje ali pretvarjanje, dokazovanje, da zmore, skuša preživeti.

Gre za način, kako Patriarhat ohranja sistem nadrejenosti in podrejenosti.
Gre za moč nad drugimi.

In to zatiranje ostaja v celičnem spominu ne glede na leta v katerih si trenutno.
V resnici živimo v paradigmi Vojne, kjer je bojevanje, zatiranje in lčevanje nekaj, kar se nam zdi čisto običajno.

Zato je ljubezen do sebe tista, ki s seboj nosi potencial, da spremeni to igro.
Vendar je tako kot pri vsakem potencialu proces utelešanja tisti, ki dejansko spremeni igro.

V svojem življenju vsaka ženska pride do točke, ko preraste življenje, ki ga je živela do takrat.
Ko nič več ne deluje.
Ko je razočarana nad seboj in nad življenjem.
Ko ugotovi, da si ne more več kupovati pozornosti, ker postane predrago.
Ko si ne more več privoščiti, da drugi hodijo po njej. Enostavno mora postaviti mejo in reči NE.
Ko se ne more več razdajati za druge. Ko sama potrebuje občutek varnosti, podporo in občutek, da je zanjo poskrbljeno.

Ugotovi, da je prerasla škatlico na kateri piše 100% odobreno.
Škatlico v katero se je zaprla, da bi bila sprejeta, ljubljena, uspešna in da bi dobila potrditev iz zunanjega sveta.

Začne se iskanje.
Ženska ve, da noče več nazaj, ne ve pa kako naprej.

Gre na terapijo. K zdravilcem.
Bere knjige. Posluša seminarje.
Ja, išče.

Voljna je prehoditi določeno razdaljo, vendar želi imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo. Ima pričakovanja.

Ni pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih je postavila svoje znano in udobno življenje, ki ga je živela.

Ni voljna tvegati, da bi izgubila vse, kar ima.
Želi več – več ljubezni, več zdravja, več denarja.

Želi izboljšati svoje življenje.
Želi postati bolj ljubeča, bolj srečna, zaslužiti več denarja, doseči več, izboljšati svoje telo, izboljšati odnose, izboljšati prijateljstva. Seznam je neskončen.

Izboljšanje sebe je ena najhitreje rastočih industrij in vključuje diete, fitnes, izobraževanja na področju poslovnih in osebnih odnosov ter osebnostno rast. Modna industrija, lepotna industrija in novodobna duhovnost ponujajo celo vrsto sintetičnih sistemov in predlogov za perfekcijo, ki jo ženska želi doseči.

Si dovolj vitka?
Si dovolj duhovno napredovala?
Si v popolnem odnosu?
Je tvoj posel dovolj uspešen?

Nemogoči standardi fizične, čustvene in profesionalne perfekcije prežijo nate na vsakem koraku.
Seksi-uspešna-duhovno razgledana ženska je ideal h kateremu stremi večina žensk, ne glede na starost.

In ko dela na sebi skozi meditacijo, jogo, razstrupljanje, fitnes, coaching in številne druge modalnosti, ki so na voljo, čaka na dan, ko bo fizično, mentalno in duhovno dovolj perfektna, dovolj dobra, da bi bila ljubljena.

V sodobni družbi ljubezen do sebe potiskamo nekam v neopredeljeno prihodnost, ko bomo dovolj xyz.

In da se razumeva, seveda ni čisto nič narobe s tem, da skrbiš za svoje zdravje in svoje telo, da si prizadevaš za svojo dobrobit in dobro počutje na čustvenem in mentalnem nivoju.

Izziv je v tem, ker je izboljševanje sebe tisto, ki te v resnici ne osreči.
Tvoje najglobje hrepenenje ostaja neizpolnjeno, hkrati pa si vedno bolj prazna.

Toliko žensk srečam, ki mi povedo, da delajo na sebi že leta, včasih desetletja.
Ponosne so na vse certifikate, ki so si jih pridobile v vsem tem času in na prebrane knjige.
In včasih mi je res težko, ko ji povem, da je njena želja po izboljšanju svojega življenja in same sebe tista, ki je v resnici težava. Ko se trudi izboljševati sebe, svoje odnose in svoje življenje namreč izhaja iz predpostavke, da v tem trenutku NI DOVOLJ, da bi bila ljubljena kot je.
Zato mora narediti nekaj, da spremeni sebe, popravi sebe, izboljša sebe.
Izhaja iz predpostavke pomanjkanja.

In na koncu je samo-izboljševanje ravno nasprotje ljubezni do sebe.

Ključ Ljubezni do sebe je v sprejemanju sebe točno tam kjer si. Točno take kot SI.

Verjetno sem tudi zaradi tega v dvomih glede smiselnosti uporabe in sledenja socialnim medijem. Ker je onkraj sintetično ustvarjenih podob in družbenih okvirjev popolnosti resnični svet v katerem si kdor si.

Vsak posameznik je kompleksno vesolje svetlobe in sence, moči in strahov ter ranljivosti.
Vsako telo je edinstvene oblike. V tebi je lepota, moč in šibkost.
Vsak je enkraten, avtentičen in neponovljiv posameznik.
Vsak je umetnina. Izraz življenja v vsej njegovi lepoti.
Skozi vsakogar se božansko izraža na njemu enkraten in neponovljiv način.
Vsak ima svoj dušni namen.

Odnosi, kreativni izraz, talenti, veščine so dragoceni sestavni deli tega kdor ti si.
Skozi tebe svetloba in senca ustvarjata svoj edinstveni ples polarnosti.
V tebi je bolečina, moč, žalost in potencial, ki čaka, da se lahko skozi tebe izrazi kot TI.

Izziv je v tem, da v paradigmi izboljšanja sebe ni prostora za nepopolnost in sence, ki so del tebe. To kar je narobe s tabo, ni sprejemljivo in v želji, da bi bila najboljša ženska, ki lahko si, sodiš tiste dele sebe, ki ne ustrezajo podobi popolnost. Zato jih skušaš popraviti, izboljšati, jih spremeniti ali jih skriti. Zanikaš obstoj delov same sebe.

Dokler se ne zgodi kriza. Razpad.
Kriza ali razpad življenja kot si ga poznala je klic tvoje ženske Duše.

Dva načina obstajata, kako te Duša sooči s tem zakaj si tukaj… ali te ugrabi kot je to ponazorjeno v mitu o Perzefoni ali pa se v globine svoje notranje pokrajine podaš sama, kot je razloženo v mitu o Inanni.

Obstaja pa še tretja pot, ki je neizogibna. Prehod v menopavzo je tista iniciacija v življenju ženske, ki predstavlja radikalno povabilo ženski, da sprejme sebe, se pomiri sama s seboj in objame vse dele sebe v Celoto.

V praksi vedno znova vidim, da je radikalna alternativa samo-izboljševanju, ljubezen do Sebe.

Zanima me… Bi lahko sedela sama s seboj in izbrala, da si vsak del tebe zasluži Ljubezen?
Bi si lahko dovolila, da čutiš bes, jezo, strah, zmedenost ali sram brez da v zvezi s tem nekaj narediš?
Si lahko daš dovoljenje, da čutiš vse kar čutiš?
Si lahko s tem kar čutiš brez potrebe, da karkoli spremeniš, tako kot ljubeča mati drži svojega novorojenega otroka?
Si lahko dopustiš, da čutiš izjemno ranljivost in nežnost do sebe v tem prostoru?
Si lahko s tem, da ima vsak občutek, vsak vtis, vsaka percepcija v tebi dovoljenje, da obstaja?
Si voljna začutiti, da si v vsej kompleksnosti čustev, ki jih imaš v sebi globoko vredna ljubezni točno taka kot si?
Ali lahko začutiš ljubezen do sebe?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za vse dele sebe? Za svoje telo? Za svoja čustva?
Ali lahko ljubeči prostor držiš za odnose z drugimi (tudi tiste težavne odnose)?
Ali lahko držiš ljubeči prostor za svoje uspehe in neuspehe?

Ali lahko spustiš svojo potrebo po tem, da popravljaš, izboljšuješ, spreminjaš sebe?

Točno v tem se skriva glavni ključ ljubezni do sebe.
Gre za izbiro, da si tukaj in zdaj v točno tem trenutku, prisotna z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen. Da ljubiš sebe v vseh svojih barvah.

Vabim te, da odkriješ moč ljubezni do sebe.

Ker takrat, ko se predaš toku Ljubezni in sprejmeš sebe v celoti, tudi najgloblje sence, skrivnosti, bolečino in tiste stvari, ki se ti zdijo nepopravljive v tebi, ugotoviš, da se v tej mehkobi in nežnosti zgodi zdravljenje in preobrazba.

Izziv preobrazbe je v tem, da je potrebno držati stabilno posodo in poznati stvari, ki jih preobražaš. Sedeti s tem, kar je prisotno. Včasih se stvari razpustijo hitro, včasih traja dlje časa. Vendar se stvari premaknejo. Včasih se zgodijo čudeži.
Največkrat pa se stvari raztopijo na misteriozne načine, ki jih tvoj intelekt ne more razumeti.

Življenje se odziva na Ljubezen.
Vse v tebi bo čutilo to frekvenco Ljubezni, ki jo nameniš sebi.
Čustva, telo, misli, odnosi, kariera, vsi deli tvojega življenja se bodo odzvali.
In tvoja poklicanost bo dobila krila.

Pomembno je, da ustvariš varen prostor Ljubezni v katerem se lahko razcvetiš v polnosti.

In točno to ti je na voljo v programu Varuhinja Ljubezni.

Osebno ne verjamem v to, da ne veš kdo si. Seveda veš.
V sebi točno veš zakaj si tukaj.
Vendar je to potencial, ki ti je na voljo 24/7.

Na tebi je, da ga v sebi prepoznaš, si ga priznaš in prisvojiš, da ga aktiviraš v sebi, da bi ga resnično lahko v polnosti zaživela.
Nihče zunaj tebe v resnici ne ve in ne more definirati kdo ti si in kaj je tvoj resničen potencial.

To potovanje Ljubezni do Sebe zate ustvari prostor in ti ponudi širino, svobodo, da odkriješ kdo si in kako je videti tvoja življenjska misija.

Moje povabilo tebi je, da se podaš na pot Ljubezni.
Z namenom, da ti pokažem korake na tej poti, sem ustvarila spletno druženje Varuhinja Ljubezni, v kateri bom s teboj delila podrobnosti.

Pridruži se mi preko spletne povezave http://divine.si/program/ljubezen.html

Ostani na frekvenci Ljuebzni.
Taja Albolena

Življenje je Ljubezen v Akciji.