Uvodnik januar 2019

Tukaj je.
Novo, sveže leto, ki je kot knjiga s 365 nepopisanimi listi.

Pred teboj je 365 priložnosti za rast, razcvet, širjenje in spoznavanje Sebe.

Vsak dan je nova priložnost, da sebe in svoje Darilo podeliš z ljudmi in s svetom.
Nova priložnost, da narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
Nova priložnost za smeh in radost ali za stres.
Priložnost za povezanost ali borbo.
Izbira je vedno tvoja.

Januar je tisti, ki bo letos opominjal na to, da je ključnega pomena, da poskrbiš najprej zase. Da se nahraniš, se napolniš, postaviš mejo in držiš svoj sveti prostor najprej zase.

To kar največkrat počnemo s svojo posodo je, da vanjo odlagamo stvari, ki nam ne služijo več.

Letošnje leto te bo izzvalo, da boš pozdravila to, kar je v tebi ranjeno, tvoje razpoke v posodi, luknje, kjer ti energija odteka.

Odtekanje tvoje življenjske energije se pozna na telesu. Vidimo jo kot staranje. Bolj, ko izgubljaš energijo, hitreje se telo stara. Bolj toga in rigidna postajaš.

Tvoja energijska posoda mora biti cela, pretočna in prožna. Če ti vanjo odlagaš plasti in plasti vzorcev, prepričanj, sojenj, navad in nepredelanih čustev je to kot krama, ki polni tvoj prostor. In energijsko čiščenje tvojega notranjega prostora bo v tem mesecu zelo pomembno.

Energijsko čiščenje bo od tebe terjalo voljnost, da boš opustila stvari, ki ti ne služijo več. In to, kar mnoge ovira je navezanost na stvari, na identitete, na mehanizme, ki so ti nekoč služili, danes pa te ovirajo. Pomembno je, da opustiš svoje čustvene mehanizme, svoje ranjenosti in travme, ki te ovirajo v premiku in v tem, da bi resnično zaživela kot Ženska, za katero si se rodila, da si.

Težko ustvariš nekaj novega zase, v sebi, če je tvoj prostor zabasan s starimi stvarmi. Začeti moraš s čiščenjem. In pomembno je, da imaš na voljo orodja s pomočjo katerih lahko narediš premike, s pomočjo katerih lahko preobraziš energijske usedline v sebi.

Rada rečem, da je duhovna alkimija, kjer svoj notranji svinec preobražaš v zlato svoje duše ključnega pomena za tvojo fleksibilnost in pretočnost, pa tudi za tvoje zdravje.

Mnogo je različnih plasti, ki jih bo potrebno v letu, ki je pred nami očistiti, jih razpustiti in preobraziti. Dobra orodja in potrebne veščine, ter obilo poguma bo potrebno za soočanje s stvarmi, ki jih ne maraš, ki ti niso všeč in za katere bi raje videla, da jih ne bi bilo.

Žal nič nikamor ne gre. Dokler se s tem ne spogledaš v sebi in zase.

Mrki s katerimi se je začelo tole leto 2019 te bodo porinili tja, kamor si do sedaj nisi upala.Osebno verjamem, da lahko stvari delaš tudi na bolj mehak in prijazen način do sebe, brez travm in kriz. Žal je v praksi tako, da največkrat počakaš na to, da te porine življenje. Dejstvo pa je, da je energijsko čiščenje pomembno.

Enostavno moraš narediti prostor za novo.

In pozdraviti tisto, kar je poškodovano, zaceliti luknje in razpoke. To je tvoje delo. Nihče tega ne more narediti namesto tebe.

Potrebno si bo od blizu pogledati kaj je v meni. Kaj ostaja? Kaj bo šlo? Res je ključnega pomena, da se stem spogledaš že januarja. Ker bo nadaljevanje leta stresno in kaotično tudi v zunanjem svetu, bo vse to čiščenje precej težje delati.

Saj veš, takrat, ko si preplavljena z vtisi in dogajanjem, s tujimi energijami je še toliko bolj pomembno, da zmoreš držati svoj prostor. Kajti takrat, ko tvojo pozornost terjajo zunanje situacije, je precej težje mojstriti energijske zadeve kot rakrat, ko si v miru. Zato ti polagam na srce, izkoristi januar zase.

Počisti tisto, kar ti ne služi več. In ojačaj svojo posodo!

Bodi SVetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Tvoj osebni prostor

Eno najbolj presenetljivih spoznanj zame osebno je bilo kako pomembno je, da zmorem držati svoj prostor, svojo posodo takrat, ko je videti kot da se vse podira. Ena najpomembnejših veščin sodobne ženske je, da je sposobna držati svojo posodo, svoj sveti prostor zase zavestno.

Za leto 2019 čutim, da bo zavedanje in držanje svojih osebnih meja in svojega osebnega prostora ena najpomembnejših veščin.

In na poti svojega razvoja sem šla tudi skozi to fazo, ko sem si želela, da bi mojo posodo držal nekdo drug. Enostavno je bilo preveč.
Preveč naporno. Preveč preplavljujoče.

In to pogosto pripelje tudi do tega, da pričakuješ, da ti bo nekdo drug dal na voljo svojo posodo, da se skozi njo lahko izraziš.

To je brez dvoma povezano s tvojim celičnim spominom, kjer se še vedno spomniš tega občutka, da ti je v prvih letih tvojega življenja osebni prostor držala mama.
V praksi je otrok prvih sedem let svojega življenja v energijskem polju svoje mame. In to ima svoj smisel, kajti mama je tista, ki te nauči s svojim zgledom, kako poskrbeti zase.
Tega te ne uči z besedami ali z intelektualiziranjem kaj in kako, temveč s tem, kako zna v praksi poskrbeti zase.

Dejstvo je, da si kot odrasla oseba sama odgovorna zase. Kar v praksi pomeni, da ti nihče ni dolžan ničesar. NIč ti ne pripada. Vendar si kljub temu, da si odrasla oseba vedno, ko imamo pričakovanja do kogarkoli, da te bo držal, na koncu razočarane. In razočaranje je predvsem nad seboj, ker si zopet svojo moč dala v roke nekomu drugemu.

Na neki ravni se tega vedno zavedaš.

Izziv sodobne ženske je v tem, da potrebuješ imeti zdrave osebne meje.
Ko imaš svoje osebne meje postavljene, čutiš osvobojenost, čutiš, da si v stiku s seboj.

Ena najpomembnejših stvari v življenju ženske je, da se zaveda, kaj je, kje se nahaja, da čuti sebe, svoj osebni prostor, ki ga imenujem sveti prostor.

Postavljanje svojega energijskega prostora je ključnega pomena za občutek varnosti, da sprejemaš sebe točno tako kot si. Ko imaš postavljene svoje osebne meje, čutiš celostnost, samozavest, sočnost življenja in si lahko ranljiva, odprta, sprejemljiva, nežna, mehka in ženstvena.

Ko nimaš občutka, da imaš prostor, posodo, ki te drži, si v pripravljenosti, da se braniš ali napadeš, si zakrčena, zategnjena, v pripravljenosti in nesigurna vase.

In rada govorim o tem, da imaš na izbiro zgolj dve opciji ali si sproščena in čutiš ljubezen ali pa si zakrčena in čutiš strah.

Spoštovanje sebe, svojih meja, svoje posode, je ključnega pomena za to, kako se odvija tvoje življenje.

Sposobnost ustvarjanja svetega prostora je sposobnost, da držiš sebe, v sebi.
Da zmoreš upravljati s svojo energijo, ki vstopa v tvoj osebni energijski sistem, na vseh 4 nivojih; fizično-energijskem, čustvenem, mentalnem in duhovnem.

Sodobna ženska je danes preobremenjena, preplavljena s čustvi, s stresom in zaradi tega čuti nemoč, šibkost in nezmožnost, da se poveže.

Ko si v čustvenem kaosu, je resnično težko ostajati odprta, ranljiva in sprejemljiva. In to, kar vedno znova poslušam s strani ženske je, da se s pomočjo določenih praks uspe postaviti za nekaj dni, potem pa stik s seboj ponovno izgubi.
Enostavno ne zna držati sama sebe, držati svojega osebnega prostora. Na žalost vedno, ko izgubiš občutek za sposobnost, da držiš prostor zase, da držiš sebe, enostavno ne moreš ostajati odprta in povezana z ljudmi v svojem življenju.

In ko se zapreš za enega, se zapreš za vse, tukaj ni izjem.

Ko imaš dobre osebne meje, jih čutiš v svojem notranjem centru.
In ko imaš resnično dobre osebne meje, čutiš, da lahko držiš sebe.
Ceniš sebe in čutiš svojo lastno vrednost.

In ker so ženski odnosi izjemno pomembni, rada pozablja na to, da je uspešen odnos povezan z dvema posameznikoma, ki sta vsak v svojem osebnem prostoru, vsak v stiku s svojo lastno identiteto.

Resnično moraš čutiti sebe, vedeti kdo si in kaj je tisto, kar te naredi edinstveno, enkratno in neponovljivo. Resnično moraš biti v stiku s seboj, da lahko jasno izraziš svoje srčne potrebe in želje osebi na drugi strani.

Ko skupaj prideta dve osebi, ki sta vsaka v svoji energijski krogli, ki čutita sebe, svojo enkratnost in edinstvenost, je potencial za intimno partnerstvo izjemen.

Energijska krogla je struktura, ki je del tvojega telesa.
Povezana je z arhetipom Gaea, ki ustvarja strukture in skrbi za tvoj sveti prostor.

Ta sveti prostor ustvarja atmosfero varnosti, zaščitenosti in ti omogoča, da upravljaš s svojo energijo resnično na eleganten in sijoče ženstveni način.

Moja osebna izkušnja je, da se bolj mehko in nežno soočaš s svojimi čustvi, da čutiš večje udobje v prisotnosti čustev, tudi neugodnih in predvsem sem postala bolj prijazna do sebe in do ljudi v moji okolici.

Ko si v svoji energijski krogli, čutiš, da si popolnoma prisotna v tem trenutku tukaj in zdaj.
Izjemna izkušnja, da si priča sama sebi, je nekaj, kar postane tvoja dnevna izkušnja, ko se resnično utelesiš in čutiš sebe tukaj in zdaj.
In to je izkušnja, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu.

Samo, če si utelešena in čutiš svoj sveti prostor si lahko intimna, povezana, ranljiva, odprta in sprejemljiva brez strahu, da boš ranjena, izkoriščena, zlorabljena, zapuščena zato ker …

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, je čustveno uglašena, čuti kar čutiš ti, je s teboj v srčni komunikaciji, saj čuti, da zmoreš držati samo sebe in da zmoreš upravljati s svojimi čustvi, s svojo energijo in zato ne boš preplavljala osebe na drugi strani s svojo energijo. Ko si v svojem prostoru, brez pričakovanj, da bi te morala oseba na drugi strani rešiti, se ljudje v tvoji družbi sprostijo, saj čutijo, da so lahko to kar so.

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, ti da občutek, da imaš vso pozornost in čas na svetu, ki ga potrebuješ in to je magnetno privlačno.

Na druženju Aktiviraj svoj Sijaj bom na Imbolc podelila glavna orodja postavljanja svojega osebnega prostora. V praksi vidim, da se telo uči od telesa in zato je za vsako mamo tako zelo pomembno, da te veščine pozna in jih uporablja, ker se skozi to učijo njeni otroci.

Prakse, ki so meni osebno pomagale, da sem se resnično začela zavedati svojega osebnega prostora in da znam hitro napolniti svojo notranjo posodo z zadovoljstvom, da čutim izpolnjenost bm delila s teboj v praksi. Aktiviraj svoj Sijaj je enodnevno druženje, kjer bom delila prakso. Prijavi se na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Super Luna

Super Luno so včasih imenovali Perigejeva luna, dokler ni dobila bolj posebnega naziva Super Lune, ki ji ga je dodelil astrolog Richard Nolle. Označil jo je kot:“… novo ali polno luno, ki se nahaja najbližje Zemlji na svoji orbiti.” Super luna je videti do 14% večja in do 30% bolj svetla kot je običajno. Glede na podano definicijo Richarda Nolle imamo letno 4 do 6 super Lun, kar vključuje tako mlaj kot polno luno.

Pred nami je intenzivna super luna, ki bo 21.1.2019,

Super Luna se pojavi ker luna ne kroži okoli Zemlje po krožnici, temveč elipsi. Razdalja med Luno in Zemljo se spreminja tekom meseca in leta. Najdlje stran je 405,000 km, kar se imenuje apogej ali vrhunec, ko pa je najbližje to imenujemo perigej. V času, ko perigej sovpada s polno ali prazno luno to imenujemo Super Luna.

In kako blizu bo v resnici? Od nas bo oddaljena 356 508 kilometrov. Še vedno torej ne bo ravno na dosegu roke. Tako blizu ni bila vse od januarja 1948 in tako blizu se ne bo vrnila do novembra 2034

Kako Super Luna vpliva na nas?

Super Luna močneje vpliva na naravne pojave, vreme in tudi ljudi. Super Lune povezujejo tudi z ekstremnimi pojavi v atmosferi, zemljini skorji in oceanih – in seveda ljudeh. Povzročale naj bi močno plimovanje, poplave, močne nevihte, vulkanske izbruhe in potresno delovanje.

Super Luna pa intenzivno vpliva tudi na naše notranje vode. Pogosto ljudje čutijo večji nemir, kot običajno ali pa imajo precej več energije kot običajno, čemur lahko brez dvoma pritrdim sama. Ljudje v tem času izkušajo precej bolj turbulentna čustva, so bolj čustveni,razdraženi in včasih celo rahlo histerični.

Značilno za Super Luno je, da tako kot iz zemlje, tudi iz nas izvabi sile iz globin. To pomeni, da se bolj glasno oglašajo naše sence, da smo bolj nagnjeni k izbruhom.

Super Luna je zelo intenzivna. Super polna Luna prinaša še bolj dramatične in globoke vrhunce, zaključke, izpolnitve, kot je to običajno za polno luno. Zato se nanjo pripravite in izkoristite ta izjemni čas, ki brez dvoma prinaša velike priložnosti za rast.

Bodite pozorni na prenagljene odločitve v tem času, ki jih lahko kasneje obžalujete.

To je brez dvoma idealen čas za vpogled, kje se trenutno nahajate in kam se želite premakniti naprej. Poglejte na svoje prioritete in ponovno nastavite svoj notranji kompas na resnični sever. Uporabite to izjemno energijo Super Lune za svojo rast in se ne predajajte strahovom, ki se utegnejo prebuditi v vaši notranjosti. Super Luna je lahko vaša priložnost, da v sebi odklenete še neizkoriščene potenciale.

Polna luna v Levu 21.1.

Vsaka polna luna je čas praznovanja, čas negovanja in nagrajevanja, Je čas razkrivanja in priložnost za obnovo, prenovo, regeneracijo tako telesa kot tudi uma in duše. Razkritja bodo bogato prisotna in od nas je odvisno ali bomo v oknu do 20.1. do 22.1. objeli in utelesili vse kar nam ta luna prinaša.

Luna v Levu razkriva moč vodenja in suverenosti. Suverenost je povezana z aktiviacijo tvoje notranje kraljice. Namesto, da iščeš vodstvo zunaj sebe boš poklicana, da vodiš iz sebe. Tvoja notranja esenca te bo vodila v situcije, kjer boš imela priložnost, da vodiš s svojo svetlobo, s svojim zgledom. To terja pogum in to bo okno, ko boš izzvana, da si pogumna, da si srčna.

Slediti srcu bo v teh dneh ključnega pomena. Srce te bo pripravilo do tega, da mu prisluhneš tudi če mu ne boš želela. To je čas, ko bo srce razkrivalo kje nisi iskrena sama s seboj. To je čas za radikalno iskrenost s seboj in za poslušanje navznoter.

Soočena boš s svojo senco s tem, kako sabotiraš sebe. Vedno, ko senca pride na površje te to spomni, kje si v zakrčenosti. Tokratna polna luna bo v polnosti razkrivala tvojo potrebo po pozornosti in zato bo zelo pomembno, da si boš namenila pozornost, namesto, da bi jo iskala v svetu tam zunaj.

Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

DIVINE.SI

 

Hočem vedeti…

Ne zanima me, s čim se preživljaš.
Hočem vedeti, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati
o izpolnitvi svojega srčnega hrepenenja.

Ne zanima me, koliko si star.
Hočem vedeti, ali boš tvegal,
da te bodo imeli za norega na ljubezen, sanje,
na pustolovščino, ki se ji pravi biti živ.

Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo luno.
Hočem vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bolesti,
ali so te doživetja izdajstva odprla
ali pa si postal stisnjen in zaprt iz strahu pred trpljenjem.
Hočem vedeti, ali se znaš družiti z bolečino,
mojo ali tvojo lastno,
ne da bi jo želel skriti, ublažiti ali odpraviti.

Hočem vedeti, ali znaš živeti z radostjo,
mojo ali tvojo lastno;
ali znaš razposajeno plesati in dovoliti,
da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah,
ne da bi naju opominjal,
da morava biti previdna, realistična,
ali da se morava zavedati omejenosti človeškega bivanja.

Ne zanima me, ali je zgodba,
ki mi jo pripoveduješ resnična.
Hočem vedeti, ali si sposoben nekoga razočarati,
da bi ostal zvest sebi;
ali znaš prenesti, da si obtožen izdajstva,
ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši.

Hočem vedeti, ali znaš biti zvest
in torej zaupanja vreden.
Hočem vedeti, ali znaš videti lepoto,
čeprav ni vsak dan dražestna
in ali znaš napajati svoje življenje z božjo prisotnostjo.
Hočem vedeti, ali znaš živeti z neuspehom,
tvojim in mojim,pa kljub temu stopiti na jezerski breg
in zavpiti srebrnemu mesecu »Da!«

Ne zanima me, kje živiš ali koliko denarja imaš.
Hočem vedeti, ali si sposoben vstati po noči,
polni bridkosti in brezupa, pobit in do konca zlomljen
in postoriti vse potrebno za otroke.

Ne zanima me, kdo si ali kako si se znašel tukaj.
Hočem vedeti, ali boš stal z mano sredi ognja,
ne da bi se odmaknil.

Ne zanima me, kje ali kaj ali pri kom si se učil.
Hočem vedeti, kaj te podpira od znotraj,
ko vse drugo odpade.
Hočem vedeti, ali znaš biti sam s seboj;
in ali ti resnično ugaja družba,
ki si jo izbiraš v trenutkih praznine.

Po navdihu Oriaha Gorskega sanjača, indijanskega poglavarja, maj 1994

Uvodnik december 2018

Če v decembru čutiš zmedenost in nemir, želim, da veš, da nisi sama. Če čutiš v sebi željo po tem, da zaključiš stvari v svojem življenju, nisi sama. Smo v času velikega premika. Zagotovo ga čutiš v globinah svoje Duše.

To je čas izzivov za mnoge. Stvari, ki so delovale do sedaj ne delujejo več. Stvari ne delujejo več na stare poznane načine.
Planiranje ne deluje.
Vsaj za mojo mistično dušo ne. Ne na način, ki je značilen za patriarhalno energijo kontrole in linearnosti.

Deluje pa deskanje na valu energije.

In tale december je drugačen.
Pod gladino, pod radarjem se dogajajo velike stvari, ki niso na radarju množice.
Izjemen čas je.
Ker premika velike stvari.

Sem del dveh programov in pri obeh delamo isto… jemljemo svojo moč nazaj.
Ker bo v prihodnjih mesecih še kako pomembna.
Prihaja namreč leto Obešenca po ciklih tarota, kjer bo popolna predaja ključnega pomena. Jaz to energijo že čutim in ja, nabiram energijo. Pojma nimam kaj se bo dogajalo, vem pa, da bo intenzivno in za mnoge boleče.

Več bom podelila v skupini Adventni koledar za Dušo, ker bodo stvari sovpadale z našim delom v FB skupini. Pofočkaš se lahko

7.12. se odpirajo velika kozmična vrata z mlajem. Začenjamo z deskanjem na tem valu, ki nas bo peljal v leto 2019. Si pripravljena?

Ena najbolj fascinantnih stvari mojega leta 2018 je, kako natančno ga je moja duša izrisala v decembru 2017, ko sem delala kreacijo leta. Stvari, ki sem jih napisala se udejanjajo, čeprav takrat, ko sem pisala pojma nisem vedela kaj pomeni in kako se bodo stvari udejanjale.

Tema leta je bila zagotovo zaupanje sebi. Da se zanesem nase. In sledim sebi. V tem letu so se z meseci odpirale globoke resnice, stare rane, ki so me vodile v opuščanje starih stvari, starih zamer, starih bolečin in navezanosti.

Čutila sem, kot da me vse čiščenje vodi v odpiranje novega, ki je še nepoznano, ki je še nevidno.

Učenje tega leta je zame zagotovo opuščanje upora, da se neham upirati, da se odprem in sprejmem. Brez strahu. Brez potrebe po nadzoru, Brez reakcije. Ki se pojavijo takrat, ko se pomikaš v neznano.

In če bi lahko za mesec december izpostavila eno stvar, bi rekla, da me uči sprejemanja. Da se odprem za novo z radovednostjo, nedolžnostjo in radostjo otroka.

Mesec pred nami te bo preizkušal. Boš izgubila stik s svojo notranjostjo, s svojo Dušo zaradi drame in intenzivnosti zunanjega dogajanja ali ne. Prihajajo priložnosti in vse je v gibanju. Zlahka se lahko izgubiš v preplavljenosti, stresu in zmedi, ki je del drame vsakodnevnega življenja.

Vedno znova vidim, da je December mesec povezan z vračanjem moči. Vzeti moraš svojo moč nazaj. Zapreti odtoke energije. In ob tem je to, da imaš svoje meje, da se zavedaš svoje posode, ključnega pomena.

To je čas, ki prinaša nove priložnosti. Ne tebi je, da jih ugledaš, se jim odpreš in jih sprejmeš.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Globine Ljubezni

Na katerem robu stojiš v tem trenutku?
V kateri prepad čutiš, da te potiska tvoja duša, ki želi zate, da skočiš onkraj znanih okvirov?

Čas je intenziven in kaos vznika v svetu tam zunaj.
Se boš prepustila noriji sveta ali boš našla svojo pot v globine sebe?

Ja vem, tam zunaj imaš na voljo na tone informacij. Dejstvo je, da ti je vse na dosegu prstkov in kadarkoli lahko strica Googla vprašaš karkoli.
Vendar je dejstvo, da odgovorov, ki jih iščeš ne boš dobila tam zunaj.
V tebi so.
Vsi odgovori so že v tebi.
TI že si ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

In tvoje delo je, ne da jo najdeš, ampak da odstraniš vse ovire, ki jih imaš med njo in sabo v tem trenutku. V bistvu gre za to, da moraš te notranje ovire prepoznati in jih raztopiti. In tega nihče ne more narediti namesto tebe. Lahko pa te vodi.

Dejstvo je, da je zadnji mesec v letu čas za refleksijo in poglobljeno inventuro.
Seveda ji lahko ubežiš s hitrostjo, evforijo in osredotočanjem na stvari tam zunaj, vendar to, kar se premika v tvojih globinah ne bo šlo nikamor.
Vse te bo počakalo.

Ker je tvoj dušni dogovor tak, da si prišla na ta planet, v ta čas z namenom, da usvojiš in izmojstriš določene lekcije, ki ti jih tvoja duša vedno znova prinaša v ospredje.
In zelo vztrajna je.
Nikoli ne bo odnehala. Le vedno bolj te bo stiskala ob zid.
Tvoja Duša je tvoja vodnica. Ona ve, kaj je izbrala. In ve, kaj moraš utelesiti, da bi prišla na mesto moči in izpolnjenosti v sebi.

Vsi odnosi v tvojem življenju so vnaprej dogovorjeni. Nič ni slučajno. Vse je del igre, ki jo je duša izbrala zase. To, kar mora izkusiti se ponavlja toliko časa, dokler ne vzameš lekcije, s katero si prišla na ta planet.

In temu ne moreš ubežati.
Lahko si zatiskaš oči, ignoriraš, bežiš stran, ali se boriš s tem, vendar te spravlja ob pamet vse dokler ne ugledaš poante te igre.

Poanta je v tem, da prepoznaš in se pomiriš s tem, da je vse v tebi.
Naj ti ponazorim s primerom… Žrtev je v tebi. Tudi če ti gre res na živce pri drugih, je del tebe. Zase vem, da je še vedno vabljiva, ko imam občutek, da se mi dogajajo krivice. Ja, najraje bi šla v svojo žrtev. Tako domača je in udobna. Tako zlahka pokažem s prstom na druge, ki so krivi, da se meni dogaja, kar se mi.

Vendar danes poznam resnico.
In resnica je, da mi nihče ničesar ne dela. Ker tisti, ki ga vidim kot nasilneža, tirana, mučitelja je tam z namenom. Opominja me, da si moram pogledati ta del v sebi.
Vedno bolj jasno vidim, da eden brez drugega ne moreta obstajati. Kjer je eden, je tudi drugi. Siamska dvojčka sta. Dva dela iste palice.
Še posebej je ta del aktiven, če ga ne vidiš v sebi. Potem ga vidiš zunaj sebe. In vedno bolj ti skače v obraz, da bi ga ja ugledala in sprejela v sebi.

Duša te vedno znova vodi v situacije, kjer se čutiš kot žrtev. Če se začne s starši, se nadaljuje s prijatelji, s partnerjem, z otroci, s šefom ali sodelavci. Vsi so tam zate. In duša ve.

Tisti del, ki potrebuje zavestno prepoznavo in pomiritev s polarnostmi v tvojem življenju je osebnost. Dojti moraš, da se moraš ustaviti, prepoznati zakaj so ljudje v tvojem življenju, kaj ti odigravajo, da bi to lahko razpustila v sebi.

Večina ljudi pusti, da jih življenje kot listje premetava v vetru. Vedno znova so jim na voljo situacije, kjer se počutijo kot žrtev. Z namenom.
Ko se ti počutiš žrtev, si žrtev nekoga ali nečesa tam zunaj.
To je vstopna točka, kjer se sprememba lahko zgodi.
Ko prepoznaš, da vedno znova k sebi pritegneš identično izkušnjo.
Ljudje so drugi. Izkušnja je ista.

Vse to z enim samim razlogom… da dojameš, da ni poanta zunaj tebe, temveč v tebi.
In čas v katerem smo, ti pritiska na najbolj boleče dele v tebi.

To je čas, ko vznikajo na površje mnogi zapuščeni odnosi, stari nedokončani pogovori, stvari, ki ti gredo na živce. Vse tisto, kar si pometla pod preprogo.

In nekaterih odnosov enostavno ne moreš priganjati, potiskati, na silo zaključiti.
Pravijo, da čas celi rane. V resnici jih ne. Kajti to, kar celi rane je tvoja prisotnost, tvoja ljubezen, tvoja izbira, da se s temi odnosi pomiriš in jih objameš. V sebi.

Dejstvo je, da nedokončane stvari v odnosih vedno počakajo na pravi trenutek, ko spet pokukajo na površje in te opomnijo, da so še vedno tam. Ker to ni nekaj, kar se dogaja zunaj tebe. V resnici se dogaja v tebi.

Rada rečem, da moraš ti imeti dovolj trdno posodo in kapaciteto, da držiš sama sebe, ko se začneš na dah potapljati v svoje globine.

Ženska mora izmojstriti svoj notranji čustveni svet, okrepiti sebe, postati bolj stabilna, se naučiti, da so čustva vodniki v lastne globine in da so tvoji sli.
Prinašajo pomembna sporočila kje si ujeta in kje se moraš osvoboditi v sebi.

Zase vem, da sem pred devetimi leti zavestno odkorakala stran od plitvin in se podala v globine.
In zdaj plavam v globinah ljubezni.
V prostranem breznu brez dna, ki je raznoliko in kjer nikoli zares ne vidim kam grem.
To kar z gotovostjo vem je, da je to brezno brez dna. Ker vsak dan znova odkrivam, da se izkušnje vedno znova poglabljajo in številne presenetljive načine.

To je mesto nepoznanega, kamor se kot dekle v dvajsetih nisem upala in sem se globinam izogibala.
Zdaj v svojih štiridesetih pa sem jih primorana raziskovati.
Ne, vanje se nisem začela potapljati hote.
V globoke potope so me vodili odnosi, ki sem jih želela izboljšati.

In danes vem, da potrebuješ čas, da odkoplješ zaklade, ki se skrivajo v odnosih, ki so ti najbližji.
Ti odnosi terjajo, da si vzameš čas zase. Da spoznaš sebe. Da poglobiš odnos s seboj.
Terjajo pozornost, prisotnost, potrpežljivost, voljnost, da se odpreš in ustvariš polje bližine.
Terjajo radikalno iskrenost, da zmoreš slišati svojo resnico in resnico osebe na drugi strani.
Terjajo soočenje s svojimi strahovi, da zaupaš vase, se zaneseš nase in se spustiš v globino.
Terjajo, da objameš vse, kar te pustolovščine prinesejo na površje.
Terjajo, da tudi najtežje globine raziskuješ s čudenjem in radovednostjo.
December je mesec, ki te vodi v globine. Odstira mesta, ki jih še ne poznaš.

Vabi te tja, kamor si se kot duša zavezala, da boš šla.
In potapljanje v brezmejno modrino globin se nikoli ne konča.
V življenju nikoli zares ne prideš do dna.
Življenje te širi onkraj cone udobja.
Vabi te, da slediš srcu v globine, ki so strašljive.
Snubi te, da vedno znova zavestno izbiraš, da varuješ ljubezen.

Ja, to, da vodiš iz sebe, iz svojega srca terja veliko poguma, terja srčnost.
Vedno znova izziva status quo in udobje znanega.

Res pa je, da globlje, ko si, večji mir je v tebi.
Bolj si v stiku s seboj.
Pomirjena.
Izpolnjena.
Radostna.

Praznuješ svoj obstoj.
S hvaležnostjo za vse, kar ti je na voljo.

Zdaj je čas.

Potopi se Vase.
DiveIN, Divine

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S. Še malo in bo na voljo moja knjiga Globine Ljubezni. Kmalu podelim več 🙂

Zame je to veliko…

Odprla sem težka, mogočna vrata. Zunaj je pripekalo. Bilo je sredi poletja, jaz pa sem bila v zadnjem mesecu nosečnosti še bolj … ja, vroča. 🙂

V to cerkev nisem vstopila odkar sem bila otrok in sem šla z babico na polnočnico, da je medtem lahko “Božiček” doma v miru postavil darila pod jelko.

Spomnim se tistega vonja. Hladu in svečk in lustrov. Občutka, da sem majhna. In polno ljudi, ki je skupaj na glas izrekalo molitve. Delala sem se, da jih znam tudi jaz in sem odpirala usta v upanju, da zadanem čim več pravilnih grimas in tonov glede na besede, ki jih izrekajo okoli mene.

Nekaj me je tistega vročega popoldneva vleklo v to cerkev. Rabila sem ohladitev. Rabila sem mir. Rabila sem premislek.
To sicer nikoli ne grem iskati v cerkev, ampak tokrat sem šla.

Ob vstopu me je objel hlad. Uf, kako paše!

Z velikim trebuhom, zelo kratkimi hlačami in tuniko z odprtimi rameni sem si izbrala eno klop in se samo usedla.

Mir.

Nekaj trenutkov sem sedela tam.

Tam spredaj na klopi zagledam sključeno postavo in sive lase.

Ko sem vstala, da grem, je vstala tudi ona.

Joj, upam, da se ne bo vtaknila v moja oblačila.

Prišla je za mano, stara ženica, ki je slabo videla in težko hodila.
Zdela se je zmedena.

Vzela je nek cerkven letak pri vhodu in mi ga pomolila: “Kaj pa tukaj piše?”

In sem ji prebrala.

“Pa tukaj? Aha, kaj pa tole?”

V resnici si je želela le stika s sočlovekom. Iskala je način, da s kom spregovori kakšno besedo.

Ah, ta osamljenost.

Vzela sem si par minut zanjo in ji glasno brala brezvezno vsebino z letaka, da je kar odmevalo po cerkvi, saj je starost načela tudi njen sluh.

Ko sem rekla, da bom počasi šla, sva skupaj stopili iz cerkve.

S visoko jakostjo sem izrekla “nasvidenje” na njeno uho.

Ona se je zadrla nazaj: “Nasvidenje! Pa hvala gospa.”

“Ah, dajte no, ni za kaj.” sem bila glasna nazaj.

S skrivljenim pogledom me je pogledala:
“Zame je to veliko.”

V tistem me je zadelo kot puščica.
Kako malo je treba, da je za nekoga veliko.
Kako malo je treba, da nekomu spremeniš dan in ga morda narediš malenkost boljšega.

Velikokrat se nam mudi. Ali pa se nam ne da. Ali pa smo polni sebe in svojih problemov. In sploh ne vidimo možnosti, da nekomu odvzamemo nekaj stiske. Ali le olepšamo trenutek.

Tujcu. Prijatelju. Članom družine. Natakarju. Pevcu s kitaro v parku. Sosedi, ki si ne upa v dvigalo.

Dneva še ni konec.
Kaj malega, za nekoga morda velikega, boš storil/a ti?

Barbara Balažič

http://beyond.si

“Tukaj smo le za kratek hip. Opusti zamere. Živi ljubeče.”

Pred kakšnim tednom sem na meni zelo ljubem blogu Brainpickings brala o zanimivem projektu Američanke Susan O’Malley, ki je stotim povsem običajnim, a v vseh pogledih različnim ljudem zastavila neobičajno vprašanje: “Kakšen nasvet bi vaš 80-letni jaz dal vašemu današnjemu jazu?” Če si zamislite sebe pri osemdesetih, kaj bi si svetovali? Presunilo me je branje odgovorov, tako polnih preproste, a žive modrosti, za katero trdno verjamem, da jo vsi nosimo v sebi.

Seveda sem zadevščino takoj preizkusila in se v sproščenem stanju v meditaciji odpravila na srečanje s svojo 80-letno podobo. Zaznala sem, da se je ob tej nameri najprej pojavilo nelagodje, strah, kaj bom zagledala – se mi bo prikazala od življenja uničena, razočarana starka brez življenjske moči? Ko pa sem izdihnila ta strah in pustila, naj se spontano pojavi, kar se bo pač pojavilo, me je oblilo nekaj toplega in zagledala sem zelo dobrovoljno, navihano sivolaso gospo v bordo rdeči trenirki. “O, lepo, da si prišla, ravno prav, sem ravno zaključila z jogo,” me je pozdravila. Stisnila mi je roke – njene so bile zelo tople. V očeh mir, ampak tudi iskrivost. Rekla pa je tole:

“Tukaj smo le za kratek hip. Opusti zamere. Živi ljubeče.”

Vajo smo ta teden poskusili tudi na mojih tečajih joge – nekateri so bili nad njo navdušeni, drugim se ni zdela nič posebnega 🙂 Splošna ugotovitev je bila, da so nam naše 80-letne različice povedale, kar že vemo. Skratka, nič novega. Včasih naravnost nesramno podobno čemu, kar nam, recimo, pripovedujejo tudi naše starejše sorodnice (recimo, bog ne daj, mame).

OK, torej že vemo. Pa tudi živimo?

Ne. Ali vsaj ne dovolj.

In v tem je bistvo.

Modrost, ki jo imamo, pa ne živimo, je kot topel plašč, ki bi nam sredi zime visel v omari, medtem ko bi po svetu hodili v poletni obleki – in se pritoževali zaradi ozeblin. In če nam bi kdo ponudil plašč, bi odgovorili: “Ne, hvala, točno takšnega že imam v omari.”

Modrost je v nas zato, da nas greje. Ni treba čakati na starost, da bi jo začeli živeti. Ne vemo, kako dolg bo ta hip, ki je naše življenje. Moja babica, ki je doživela častitljivo starost sto let in pol, je v dneh pred smrtjo nenehno ponavljala: “Kako hitro je minilo!” Tudi sto let hitro mine. Čas je zelo relativen. Danes je treba obleči svoj plašč. Na to me je v tem času, ki vremensko sicer ni ravno hladen, prevečkrat spomnil mrzel piš novic o odhodu kašnega velikega človeka, za katerega se je še včeraj zdelo, da je nesmrten … Tako krhko je življenje. In vendar je vsak hip živosti lahko neizmerno veličasten.

“Tukaj smo le za kratek hip. Opusti zamere. Živi ljubeče.”

Kaj pa vam svetuje vaša 80-letna različica?

Tina Košir,
učiteljica joge in meditacije

Več podobnih vsebin najdeš na spletni strani www.tinakosir.si

Črni oreh

ČRNI OREH (Juglans nigra)

Črni ali ameriški oreh je v Severni Ameriki večinoma samoniklo drevo iz družine orehovk. Danes ga zasajujejo večinoma zaradi njegovega temnega lesa, zaželen pa je tudi njegov sadež, saj so oreščki prav posebnega okusa.

Iz svojih korenin spušča snovi, ki otežujejo rast ostalim rastlinam v njegovi okolici. Njegovi listi in lupina plodu imajo značilen, močan in rahlo pikanten vonj. V nasprotju s tem, so oreščki prav blagega okusa, varuje pa jih zelo trda in ostro nagubana lupina, ki je tesno obdana z debelim, sočnim zelenim plaščem, ki pa ob prerezu zelo hitro potemni do črnega. Zaradi te lastnosti ga nekateri uporabljajo kot naravno barvilo za lase. Plodovi iz drevesa odpadejo oktobra. Vsebujejo veliko juglona in ostalih pigmentov, veliko tanina … Korenine, lubje in orehova lupina vsebujejo to nevrotoksično kemikalijo, zato pod orehi in okolici skoraj ne bomo našli drugih rastlin.

Vemo, da so oreščki, stročnice in semena zelo dobra hranila. Eden najboljših oreščkov pa je oreh. Orehi pomagajo pri boju proti depresiji, koristni so za možgane, srce, koronarne bolezni … tudi črni oreh zelo koristi našemu telesu.

Vsebuje veliko magnezija in vitamina E, fosfor, omega-3, … Učinkovine v njegovem plodu imajo protivnetne, antioksidativne, protisklerozne, antineoplastične in druge lastnosti, ki vplivajo na razne procese in tegobe v našem telesu. Ena ključnih učinkovin v lupini črnega oreha je juglon, kot tudi tanini in jod. Juglon preprečuje delovanje nekaterih encimov, ki so potrebni za presnovo. Raziskovalci so ugotovili, da to lahko škodi in uniči številne parazitske črve v našem telesu. Zato je črno oreh odličen dodatek k čiščenju parazitov. Ker pa vsebuje tudi veliko taninov ima tudi adstringenten učinek na kožo, krči tkiva, zateguje povrhnjico (omejena uporaba na tri dni) s tem pripomore k celjenju kožnih izpuščajev, ekcemov, aken. V ta namen uporabljamo razredčen alkoholni izvleček (tinkturo).

V severnoameriškem domorodskem zdravilstvu se je sok nezrelih lupin plodov uporabljal tudi za zatiranje vseh glivičnih okužb kože. Nanašali so ga lokalno na obolela mesta (koža, lasišče …). Z določenimi preiskavami so ugotovili, da če ga uživamo ima protiglivično delovanje (kandida), antibakterijsko delovanje (S. aureus, zavira tri ključne encime pri Helicobacter pylori) … Juglon blokira tudi ionske (kalijeve) kanalčke in zavira transkripcijo (genski prepis) v rakavih celicah. Na Kitajskem ga uporabljajo za zdravljenje raka jeter, pljuč, želodca in levkemije. V neki študiji je bilo ugotovljeno tudi, da določena vsebnost juglona povzroča celično odpoved pri kolorektalnih rakavih celicah.

Poznana je terapija po dr. Huldi Clark, ki je odkrila, da paraziti in toksini povzročajo 95% bolezni v telesu. Z leti postane obremenitev s paraziti za telo zelo obremenjujoča, telo ne more izločati vseh toksinov in postane utrujeno in bolno. Dr. Clark je razvila protokol, po katerem se za odstranjevanje parazitov iz telesa uporablja tinktura črnega oreha, klinčki in pelin. Ta kombinacija deluje tako na žive parazite, kot tudi njihova jajčeca.

Piškoti s črnim orehom
200 g mehkega masla, 150 g sladkorja, 2 jajci, pol žličke mlete vanilije, 300 g moke, žlička sode ali vinskega kamna, četrt žličke soli, 150 g sesekljanih orehovih jedrc. Iz sestavin zgnetemo testo in ga damo za pol ure v hladilnik. Naredimo svaljke, ki jih narežemo na 5 mm debele piškote. Pečemo 12 minut pri 180°C.

Tinktura črnega oreha
Velik kozarec napolnimo z celimi zelenimi sadeži črnega oreha in nanje nalijemo 50% alkohol. Po treh tednih pretresanja, tinkturo precedimo in uživamo 15 – 30 kapljic 2x dnevno. Po dveh tednih prenehamo in tinkturo vzamemo le 1x tedensko.
Najdeš jo tudi tukaj: http://hiskazelisc.com/product/bio-tinktura-crni-oreh/

Patricija Šenekar

Uvodnik november 2018

Globoko verjamem, da je resnica tista, ki te bo osvobodila. Verjetno tudi zaradi tega menim, da si moramo povedati resnico. Ker resnica je tista, ki osvobaja. Vedno.

Resnica je izkušnja notranjega vedenja, ki od tebe terja, da zaupaš svoji intuiciji. Da si zvesta svoji intuiciji. Resnica je nekaj, kar ne moreš razložiti intelektualno. Resnica je povezana z intuicijo in z instinktom, ki je prva raven intuicije in ne z nečim kar si imela čas natuhtati.

In v tem mesecu je ključnega pomena, da zaupaš resnici. Da prisluhneš resnici. SI poveš resnico. In seveda veš kdaj si ne prisluhneš, kdaj ignoriraš ta glas v sebi.

Vedno, ko ignoriraš ta klic, izgubljaš svojo moč. Zagotovo si svojo moč dala v roke ljudem okoli sebe, za katere imaš občutek, da vedo več kot ti, v upanju, da bodo naredili nekaj zate ali namesto tebe.

To je mesec, ki te bo soočil s tem, kje si razprodala svojo moč. Kje si prevzela omejujoča prepričanja in se zaprla za resnico. To bo čas, ki te bo soočil s tvojimi strahovi, ki te omejujejo v življenju.

In to je idealen čas za soočanje z ranjenostmi. Še posebej s tistimi globokimi, ki te omejujejo, da si resnično poveš resnico.

Ko sem prišla v stik s tremi arhetipskimi ranami Marije Magdalene, ki jih imamo v sebi vse ženske, da je prostitutka, mrha in čarovnica, oskrunjenosti ni bilo med njimi.

Vendar je oskrunjenost matere tista rana, ki jo vsaka ženska nosi v sebi. Oskrunjenost svete pokrajine ženstvenosti, oskrunjenost svetosti mame Zemlje.

O tem se ne govori, a njeno rano v sebi nosi čisto vsaka ženska. Rano poniževanja, rano razvrednotenosti, rano ignorance, rano izničenosti, rano degradacije.

In zame je november prepojen s to temo, v katero smo se začele potapljati v prvem mesecu programa Dragulj Ženske Duše.

Povedati si moramo resnico.

In to čutim, da je tema tega meseca.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Življenje je Ljubezen v Akciji.