Velika večina žensk vstopi v proces ponovnega rojstva same sebe nepripravljena.
Ja, seveda imamo vse potrebne informacije na voljo. Če živiš v 21. stoletju imaš strica Googla povsod na dosegu prstkov. Vendar te to ne pripravi na to, kar lahko pričakuješ, ko vstopiš v prostrano pokrajino menopavze. Ker največkrat sploh ne veš, da si vstopila vanjo.
In ker te sooči z nepredvidljivim.

Spomnim se, kako sem se pred petimi leti začela spuščati stvari iz svojega življenja.
Stvari, ki so mi res veliko pomenile. V sebi sem čutila, da se pokrajina mojega življenja spreminja, kljub temu, da na zunaj ni bilo videti, da bi bilo karkoli drugače.

Sprva sem se silovitosti s katero je moja Duša stopila v ospredje kar malo ustrašila.
Pogosto se mi je zgodilo, da sem bila v komunikaciji z osebo in mi je Duša zelo glasno rekla, da laže ali pa blefira. Sem se včasih prav borila sama s seboj in veliko je bilo potrebno, da sem začela bolj poslušati in zaupati sebi.

Ko so rožnata očala Prijetne ženske zdrsnila z mojega nosa, sem si morala priznati tudi to, da so v mojem življenju ljudje, ki so me izkoriščali, ki so z veseljem uporabili mojo naivnost proti meni in da s svojim prilagajanjem ne bom prišla daleč.

Vse kar sem potrebovala na tej poti mi je sproti prihajalo v roke.
To kar je terjalo od mene pa je bila budnost, čuječnost in voljnost, da sem ponujeno tudi sprejela.

Kljub vsemu je bilo vse prej kot lahko.
Bilo mi je težko.

Iz prve roke vem, kako romantično se sliši, da si v procesu porajanja sebe na novo.
Realnost je vse prej kot romantična.

Sistem dominance ima profit, če je ženska v iskanju, če ni v stiku s sabo, če ne ve kdo je in zakaj je tukaj. Gre za manipulacijo in družbeno hipnozo, ki te nauči, da stvari najdeš zunaj sebe. Zato toliko žensk išče sebe v knjigah, v terapijah, v seminarjih, v odnosih.

Kako vem?
Ker sem bila ista.

Tudi jaz sem sprva iskala sebe tam zunaj.
In v teh sferah osebnega in duhovnega razvoja sem že res dolgo, od leta 1991.
Imam kilometrino.

Zato iz prve roke vem, da te družbena hipnoza ločuje od tvoje prave narave, inteligence telesa, cikličnosti, kreativnosti in vsega, kar te resnično neguje in nahrani tvojo žensko Dušo.

In ko izbereš ali pa te življenje stisne v kot in terja, da se osvobodiš kalupa v katerega te ukalupi Patriarhat vse od rojstva, je proces kaotičen in v njem nimaš kontrole ali nadzora.

Tisto do česar prideš je, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj.
In da je potrebno odložiti maske, persono, identitete, ki si jih ustvarila, da si preživela.
Da si preveč. Da nisi dovolj.

Ta proces je kot bi bila noseča sama s Seboj in si v procesu porajanja nove Sebe.

Duhovni porod nove Sebe je za vsako žensko drugačen.

Za sabo imam dva fizična poroda in različna sta bila kot noč in dan.
Obakrat sem imela krasno izkušnjo, vendar nista bili brez bolečine.
Danes vem, da bi lahko bila še bolj prijazna do svojega telesa, če bi imela več informacij in bi se nanju drugače pripravila. Vem pa tudi, da je bilo tisto, kar je bilo ključno za izkušnjo, ki sem jo imela, da sem zaupala svojemu telesu.

Tako kot večina žensk ne ve, da je pred fizičnim spočetjem tri mesečno obdobje priprave, ki sledi dušnemu dogovoru, da se bo duša utelesila, med vsemi tremi dušami (otroka, mame in očeta), nam nihče ni povedal, da je, preden gre ženska skozi proces ponovnega rojstva Ženske v ženski, obdobje priprave.

Ta priprava se začne s prehodom v štirideseta.
Dolgo preden pride ženska do zadnje faze poroda.
Dolgo preden se začnejo popadki in bolečina.

Pri večini žensk je to obdobje prehoda v menopavzo dolgo med 7 in 12 let.

Ko govorimo o fizičnih simptomih, težavah prehoda v menopavzo, govorimo o tem procesu poroda. Pred njim pa je dolgo obdobje nosečnosti.

Ponovno rojstvo Ženske v ženski je iniciacija.

Je proces umiranja starega in porajanja novega.
Je portal v drugo polovico življenja ženske, ki določa ali bo šla v vedno večjo širitev, razcvet, radost, zadovoljstvo in izpolnjenost ali bo sledila tetam, mamam, babicam, ki so bile s starostjo vedno bolj zadrte, zagrenjene, kritične in krute do mlajših žensk okoli sebe.
Ker so jih spominjale na to kaj so zamudile.

Mnoge rečejo, da ni nič zamujenega in do določene mere se strinjam.
Vem pa iz lastne izkušnje, da je precej lažje deskati na valu, ko se dvigne pod tabo in te nese, kot loviti tistega, ki si ga zamudila.

Porod nove Sebe je boleč.
Vsak porod je boleč.

Razlika je v tem v kolikšni meri slišiš potrebe telesa in sodeluješ s popadki, dihaš in se premikaš z njimi in v kolikšni meri se bojuješ z njimi ali jih ignoriraš.
In ja, tukaj ti priprava zagotovo pomaga, da se z večjo milino premikaš skozi to pokrajino menopavze.

Dejstvo je, da je ta Ženska, ki ti SI v tebi.
In želi se poroditi skozi tebe kot TI.

V kolikšni meri boš z njo sodelovala in soustvarjala pa je odvisno od priprave na ta porod.
Če se upiraš popadkom, boli vedno bolj.

Zase vem, da je bila Varuhinja Ljubezni tista, ki je do mene prinesla orodja za pripravo na moje ponovno rojstvo.

Ker je to, da prepoznaš in sprejmeš Ljubezen v sebi in ji pustiš, da te vodi v tem procesu porajanja sebe na novo nekaj, kar je neprecenljivo.

Ta dušna kvaliteta Ljubezni me je vedno znova opominjala na vso podporo in preobrazbo, ki mi jo je nudila.

Izvorna substanca Ljubezni/Svetlobe je tista, ki te neguje in hrani. In modro jo je zavestno povabiti v soustvarjanje. Še posebej, ko se znajdeš v tej neznani pokrajini menopavze.

Povabi Ljubezen v ospredje. Naj te vodi.
Naj vdihne novo življenje Vate.

Bolečina popadkov je nekaj, skozi kar se je modro premakniti.
Dih za dihom.

Naj te popadki ne ustavijo v tem procesu, ko porajaš novo Sebe skozi sebe
To kar porajaš je Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

Popadkov ni potrebno popravljati.
Popadkov ni potrebno zdraviti.
Popadki ne potrebujejo terapije.

Potrebujejo Ljubezen.
Da jih ljubiš skozi in skozi.
Da ljubiš sebe skozi njih.

Tisto, kar želim vsaki ženski, ki pride do tega portala je, da ve kje je, da pozna sebe in da zaupa vase in se zanese nase.

Naj bo zaupanje tvoja zvezda Severnica.
Naj bo milina tvoja vodnica, da vztrajaš.

Spomni se, da si ženska v porodu.
Ker boš prišla do točke, ko bo potrebno potisniti. In bo bolelo.
In boš utrujena. In proces bo od tebe terjal vse.

Vendar vedi, da je Ljubezen vedno tam s tabo.
Vedi, da ti je vedno na voljo, da te bo nosila skozi proces.
Ljubezen te ne bo zapustila. Ne bo te zatrla, zavrgla, zlorabila ali te zanikala.

Ko si v procesu porajanje Sebe na novo se spomni na to, da si del čudeža.
Ti si Čudež.

Življenje te potrebuje.
Življenje te vidi.
Življenje te vodi.

Življenje ve, kam potuješ.

Varna si.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Živimo v svetu, kjer je nabiranje znanja zelo cenjeno.
Več ko veš, več si vreden.

Vendar je pohlep po več in več, ko moraš imeti več vsega, vključno z več nazivi, več znanja v kombinaciji s strahom pogubna kombinacija. Reciva, da je preplavljujoče.
Enostavno je vsega preveč.

Ženske smo postale nabiralke znanja.
V sebi čutimo, da nismo dovolj in ne vemo dovolj, kar nas vodi v požiranje knjig in poslušanje seminarjev, kjer imamo občutek, da vedno več vemo, težava pa je največkrat v tem, da vsega tega znanja ne utelesimo.

Utelešanje je povezano s čutenjem.
Da bi lahko začutila resnico, je potrebno biti v telesu.
In razlika med tem ali si v glavi ali s v telesu je ogromna.

Poznavanje stvari in razumevanje ima brez dvoma svoje mesto.
Vendar brez izkušnje, ki se zgodi skozi telo, hitro ugotoviš, da je lahko poznavanje stvari tudi način, kako se izogibaš temu, da bi se srečala sama s seboj.

In tisto mesto, kjer se ne moreš žejna peljati čez vodo, so brez dvoma odnosi.
Prebereš lahko na tone knjig. In preposlušaš ure in ure zanimivih pogovorov in nasvetov glede tega kaj bi morala v odnosih početi, vendar je soočenje v konkretni situaciji tisto, ki ti pokaže koliko tega, kar veš, dejansko tudi živiš.

In to vem iz prve roke.
Ker sem bila pogosto zelo pametna.
Arena odnosa pa je pokazala kje dejansko sem.

In to ne samo partnerski odnos.
Odnos z mojim telesom je tisti, ki me uči največ.
Ker sem tolikokrat gladko povozila sporočila, ki mi jih je moje telo dajalo, ko sem bila zaverovana vase in v svoj mentalni svet.

Seveda je poznavanje stvari uporabno, vendar je , ko prideva do telesa, precej omejeno.
Lahko beremo knjige na tematiko telesa, vendar je dejansko čutenje in izkušanje skozi telo nekaj povsem drugega.

Ko sem delala z različnimi metodami zdravljenja, me je anatomija telesa fascinirala. Raziskovala sem in se izobraževala.

Vendar sem svoje telo v resnici začutila šele, ko sem bila voljna spustiti vse znanje in ga premakniti.

Nežno opazovanje.
Globoko poslušanje.
Povezovanje z inteligenco mane Gaie me je čisto zares pripeljalo v telo.

In tisto, kar vedno znova najdem na tem mestu čutenja je bolečina ignorance, ko sem delala najboljše kar sem mislila, da zmorem, brez kompasa, ki bi mi dejansko pokazal, kje se nahajam.
Zavestno zavedanje tega, kje se trenutno nahajaš in opazovanje tega, kar ti je na voljo je ključ za utelešanje. Pravzaprav je prvi korak v tem procesu.

To, kar imamo priložnost opazovati na vsakem koraku je to, da svet ne potrebuje več intelektualcev, ki iščejo rešitev problemov. Potrebuje premik paradigme, ki je mogoč samo skozi utelešenost, ko si usidrana v čutenju in globoki povezanosti z življenjem.

Življenje je ciklično.
Ženska narava je ciklična.
Tvoje telo je ciklično.

In poznavanje tvojega notranjega vdiha in izdiha je ključnega pomena. Da veš kdaj počivati. In kdaj biti v akciji. To premikanje med počitkom in aktivnostjo je nekaj, kar zelo lepo odslikavajo tudi letni časi.

Premik iz zime v pomlad je premik iz počitka v akcijo.

Povezanost z modrostjo zime je tista, ki ti omogoči, da v svojem življenju potuješ skozi izzive in zmage pomirjena, nahranjena in izpolnjena.
Ko iz globin zime vznikne pomlad in se njena brbotajoča energija raziskovanja in novega začetka začne dvigati proti površju je pomembno, da se ji odpreš in da jo zmoreš povabiti v svoje življenje.
To bo terjalo, da si v sprejemanju in da zmoreš držati prostor za vse, kar to prinese s seboj.

Poznavanje svojega cikla je tukaj več kot dobrodošlo.
Zaznavanje nians v počutju, senzitivnost in poslušanje navznoter je ključnega pomena, da se lahko odzoveš na informacije, ki jih prejemaš brez da bi šla v preplavljenost in v reakcijo.

Skozi ples poslušanja in odzivanja zavestno utelešaš cikličnost tvojega telesa, ki te preobraža.

Posledica stika s seboj in sledenja sebi je integracija in harmonija, ki jo izkušaš.
To se v tvojem vsakdanu kaže kot pomirjenost s seboj in večja lahkotnost v soočanju z izzivi.

Tisto kar je največji premik, ki ga izkušaš pa je občutek pripadnosti, ki ga čutiš v sebi.
Ko čutiš, da pripadaš. Da stojiš na svojem mestu pod soncem.
V sebi poznaš resnico.

Čutiš svoja ja in tudi svoj ne globoko v svojih kosteh in ne zgolj kot zanimiv koncept v glavi.

To česar mi niso povedali in sem spoznala v praksi pa je, da je delo, ki je potrebno za utelešanje nekaj, česar ne moreš narediti sama.
Potrebuješ skupnost.
Ker potrebuješ odsev.
Ker potrebuješ podporo.

Ko poslušaš druge ženske v njihovih izzivih in v sebi čutiš njihove zgodbe, njihove poraze in zmage, imaš priložnost biti priča njim in hkrati sama sebi.
Stvari oživijo. Te opolnomočajo. In negujejo.

Zato je v skupnosti Dragocena vsak mesec eno druženje posvečeno poslušanju, ko v Salonu Srca vsaka deli svoje uvide, modrosti in izzive.
Eno druženje je posvečeno praksi. Ko skupaj stopamo na mrežo Luči.
Eno druženje je posvečeno preobrazbi. V Lumina Salonu se spogledamo s senco meseca.

Na začetku meseca odpremo prostor za novo tematiko, s katero vstopaš v ples, v intimno spoznavanje in utelešanje. In začnemo z dragocenostjo. Ker je tako zelo pomembno, da ugledaš svoje mesto in to kako zelo dragocena si za ta planet.

V sredo 8.2.3023 te vabim v spletno druženje Stopi na mrežo Luči ob 20. uri
Dobila boš izkušnjo povezovanja in soustvarjanja.

Posnetek bo na voljo samo v skupnosti Dragocena.
Pofočkaš se na povezavi http://divine.si/darilo/skupnost.html

Toplo vabljena v skupnost Dragocena, ki je za žensko, ki želi ustvariti prihodnost v kateri smo vsi v razcvetu.

Dragoceno je, da se imamo.
Podpora. Povezanost. Skupnost. Varnostna mreža, ki te ujame, ko padeš.
Jata s katero letiš hitreje in dlje.

Sveto mesto, kjer objameš sebe, se potopiš v globine svoje ženske duše, utelesiš svojo moč in zasiješ kot TI. Prijave so odprte. Začnemo 5.4.2023. V mesecu marcu pa je na voljo bonus druženje Dragocena. Podrobnosti najdeš na povezavi http://divine.si/program/dragocena.html

Sodobna družba je obsedena z lepoto in mladostjo.
Tisto, česar ne vemo in kar se izgubi nekje v prevodu pa je sijaj, ki ga mladenke oddajajo.
Ravno ta sijaj poskušamo kupiti z izdelki, ki povečujejo mladostni videz, s kozmetiko, ličili, izdelki za nego las, kot tudi z oblačili, storitvami lepotne kirurgije, storitvami fitness centrov ali z dietami.
Vendar gre za veliko popačenje. Za pomen izgubljen v prevodu.

Sijanje je razlog številka ena, da kupujemo lepotne izdelke, polnimo svoje omare z oblačili in preživljamo svoj čas na vedno novih vadbah. Ob tem pozabljamo na dejstvo, da izgubimo svojo sposobnost sijanja v trenutku, ko začnemo sijaj iskati zunaj sebe.

Sijanja ne najdeš v številki svoje obleke, v najnovejši kremi ali v obliki svojega telesa.
Ni ti potrebno izgubiti niti grama maščobe, da bi bila vidna sijoča. In hkrati lahko investiraš ure časa in veliko denarja v ustvarjanje perfektne zunanje podobe, pa kljub vsemu v sebi čutiš pomanjkanje nečesa, česar ne znaš niti ubesediti.

To kar pogrešamo je izžarevanje svetlobe.
Obleka in ličila te lahko naredita bolj atraktivno, vendar te ne bosta obdarila s sijem.
Paradoks je v tem, da je tista stvar, ki jo poskušamo kupiti na tisoče načinov pravzaprav na voljo zastonj.
Na voljo ti je vedno, ko si voljna biti ranljiva in zasijati.

Sijanje se zgodi v trenutku, ko vstopiš v sobo in povzročiš osuplost, ker tvoja notranja luč sije tako močno, da jo lahko začuti čisto vsak v prostoru.

Sijanje je skrito v trenutku, ko čutiš, da si ljubezen in skozi pogled podeliš polno moč univerzuma s svojim najdražjim.

Sijanje je trenutek utelešenosti, ko je tvoje telo polno energije in pretočno, v harmoniji z ritmi narave in ko tvoj gib izžareva svetlobo.

Zame osebno je privilegij in nekaj izjemno ganljivega, ko sem priča sijanju ženske.

Telo je resnično čudežno.
Je izjemen prevodnik kvalitet duše, ki jih začutimo, ko smo v čudenju ob barvah sončnega zahoda, ko smo s svojimi najdražjimi ali občudujemo lepoto vrtničnih lističev.

Telo je prevodnik za svetlobo, energijo, za ljubezen.

Po definiciji slovenskega knjižnega slovarja pomeni sijati – oddajati svetlobo.

Sijanje je narava oddajanja svetlobe. Oddajanje svetlobe ni redek dar, ki ga imajo zgolj izbranci. Oddajanje svetlobe je sposobnost, ki jo imamo vsi. Vendar je brez dvoma izziv v tem, da to, da siješ, ni samo po sebi umevno, je nekaj, kar izbiraš.

Izžarevanje svetlobe je veščina, ki se je lahko naučiš.

Predstavljaj si Marilyn Monroe, kako stoji na mestu, hkrati pa se skozi njo zliva polnost univerzuma, ki jo zaznaš kot sijaj. Predstavljaj si njeno sproščeno samozavest, ki sije iz nje, skupaj s seksapilom in očarljivostjo, ki jo izžareva njeno sproščeno, sprejemljivo telo. Njen užitek je otipljiv. In s svojo magnetičnostjo pritegne pozornost. Seveda v tem trenutku razmišljaš, da je to normalno, saj gre vendar za spektakularno Marilyn, ki je imela ta dragocen dar, ta mistični x faktor, ki ga mnogi enostavno nimajo. Ko razmišljamo o njeni podobi, o njenih laseh in oblinah, je to, kar sije onkraj podobe, ki jo vidimo, nezmotljivi sijaj, ki ga je imela.

Ko si priča ženski, ki sije, ponavadi predvidevaš, da se je rodila s tem x faktorjem.
Vendar ne bi mogla biti dlje od resnice.

Narediva majhen eksperiment…
Predstavljaj si, da bi gospodična Monroe zaprla svoje oči, se potegnila vase in skrila svojo energijo.
Kaj, če bi nosila razvlečena oblačila, če bi svoja ramena upognila navznoter, da bi skrila svoje telo in bi zakrčila svojo medenico? Zmanjšala bi čudovit pretok njene Biti, ni res? Aktivno bi izbrala, da zastre svojo svetlobo, da skrije svojo energijo. In to delamo ženske ves čas.

Sijanje ni darilo izbrancev.
Sijanje ni stvar spola.

Sijanje je posledica treh korakov, ki jih je potrebno aktivno izbirati in jih vedno znova dajati v akcijo.
Prvič je potrebno kultivirati pretok energije v telesu.
Odkleniti je potrebno obrambo telesa in se sprostiti.

Drugič, sijanje izhaja iz sprejemljivosti, kar nas opomni na to, kako pomembna je izmenjava z okolico v kateri smo. Sposobnost sprejemanja je ključnega pomena za sijoče in izpolnjujoče življenje.

Kot tretje, sijanje izhaja iz tvoje voljnosti, zavestne izbire, da oddajaš svetlobo.
Da svetlobo zavestno podeliš z ljudmi in s svetom.
Gre za zavestno izbiro, da si v izžarevanju.

Sijanje je izbira, da izžarevaš ljubezen skozi odprto in pretočno telo.

Ko se naučimo sijati, smo navdušene in bi bile ves čas v sijanju, vendar ima tudi svoj senčni del, ki ga moramo poznati.

Preplavljanje drugih s svojo energijo pogosto vodi v napade ali branjenje na drugi strani, zato je ključnega pomena, da znaš s svojim sijem upravljati.

Predstavljaj si, da si v temni sobi in nekdo prižge luč, ki te zaslepi.
Seveda bi se branila in bi hotela, da ta luč ugasne, še posebej, če si dolgo časa preživela v temi.
Zato je pomembno, da se zavedaš svojega vpliva na okolico.
In tudi, da veščino izžarevanja razviješ v varnem okolju, ter jo nato izmojstreno podeliš s svetom.

Kar je čudovito v povezavi z izžarevanjem je to, da gre za veščino in da lahko jakost svoje svetlobe po potrebi povečaš ali zmanjšaš, glede na okoliščine v katerih se znajdeš.
Pretočnost energije se v tvojem telesu ne zmanjša, ko zmanjšaš jakost svoje svetlobe.
Še vedno si pretočna in sijoča v sebi.

To kar se spremeni je jakost svetlobe, ki jo oddajaš.

Izžarevanje je čudovita veščina, ki te spomni na tvojo moč, pretočnost za ljubezen, energijo in svetlobo.

In bolj vešča kot si v upravljanju s svojo svetlobo, energijo in ljubeznijo, močnejša si, večja je tvoja kapaciteta, da to, kdor ti si, podeliš z ljudmi in s svetom.

Da bi zasijala kot TI je modro izmojstriti veščine kot je to, da verjameš Vase, se zaneseš Nase, da ceniš Sebe, spoštuješ svojo žensko naravo in zaupaš Vase. S tem krepiš svojo suverenost. In avtonomnost.
Potem veš kdaj in kje je modro, da uzasiješ, si vidna in se pokažeš.
In kdaj in kje je bolje leteti pod radarjem.

Več o veščinah, praksah in umetnosti sijanja bom s teboj delila v intenzivu Zasij kot TI!

Podrobnosti najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Že lani sem razmišljala o tem, da mi novo leto v Gregorijanskem koledarju kot ga poznamo in praznujemo nekako ne gre v kontekst tega kar v tem času čutim in doživljam sama, pa sem to gladko dala na stran.

Letos pa sem cele praznike razmišljala o tem, kako je prehod iz 31.12. na 1.1. umetno ustvarjen. V svoji notranjosti čutim, da je novo leto nekaj, kar je sintetično.
Tega dramatičnega prehoda v naravi ni.

Ker sem letos toliko upočasnila, moja zastrupitev pa je samo dodala k temu, da sem se res potegnila čisto v center svoje Biti, sem čutila to, kako je v naravi Zimski Solsticij tisti prehod. Potem pa vse stoji.

Obrat iz teme v luč se dogaja počasi in šele 1.2. na Imbolc se zares začuti tisto brbotanje nekje v globinah, ki nakazuje, da je življenje pripravljeno na nov razcvet.

Na severni polobli smo nagnjeni stran od sonca… zima je tista, ki pooseblja prenovo, regeneracijo, ki je nujen del cikličnosti v naravi.
Januar je mesec, namenjen regeneraciji, počitku in negovanju.

Zato res ne čutim evforije novoletnih zaobljub in tega, da bi morala karkoli spreminjati ali pa da bo po tem prekucu v novo leto karkoli drugače.

Moj občutek je, da novo leto prekriva to kar se v resnici dogaja v naravi.
Da je umetno ustvarjen, da nas v resnici pelje stran od tega, kar se dogaja v naravi.

Letos se mi še posebej zdi pomemben ta čas v katerem se nahraniš, neguješ in napolniš za tisto, kar te čaka v aktivnem delu leta.

V teh prvih dneh januarja čutim, kako me kliče navznoter, v hibernacijo, v poslušanje Duše.
In v resnici ne čutim, da bi planirala leto. Vsaj ne še.

Počitek.
Negovanje.
Preprostost.
To mi paše.

Posledica zastrupitve je tudi ta, da moram biti res v stiku s telesom, da mi pove za vsak obrok posebej, kaj mu paše.
Poslušanje potreb telesa je v prvem planu.

Poslušam reko, ki teče v mojih globinah.
Sem v pregledu leta 2022 in tega kar mi je ta reka iz globin prinesla na površje.
V globokem poslušanju šepetanja, tega kar se želi izraziti skozi mene v letu v katerega smo vstopili.

Kdo postajam, čemu moram držati prostor.

Ker tisto, kar sem letos zelo močno začutila v povezavi s kreacijo leta že na začetku decembra je, da je dovolj pehanja za tem kar je zunaj mene.
Da je uspeh nekaj, kar vsak izbira zase.
In zame je uspeh to, da sem radostna, polna v sebi in da uživam vsak dan posebej… z nasmehom na ustih.

Dojela sem, da sem prerasla neskončne sezname in naročanje »dedku mrazu« ali nekemu drugemu dobremu možu, ki bo poskrbel, da je vse dostavljeno točno na dan.
Potem pa upaš, da si bila dovolj pridna, ubogljiva, da ti bo to odobreno s strani nekoga zunaj tebe.

Od majhnega nas učijo, to je del programiranja, da ti nekdo zunaj tebe izpolnjuje želje.
Ti samo napišeš seznam in to dobiš.

V resnici je potrebno v sebi izluščiti kaj je tvoja Duša izbrala in temu narediti prostor.
Ključnega pomena je odpiranje prostora za novo.
Da bi lahko sprejela darila, ki jih ima 2023 zate.

Stvari pogosto pridejo, pa jih sploh ne opazimo in posledično ne sprejmemo, ker pridejo v drugačni obliki kot smo si jo zamislili.

Da bi se lahko odprla novemu, pa potrebuješ občutek notranje varnosti in stabilnosti.
Da prepoznaš kaj je tisto, kar je tvoje in kaj ne.
Da si zvesta sebi in svoji ženski Duši.

Upočasnitev.
Dovoli si upočasnitev.

Opazovanje.
Globoko poslušanje.

Čas za akcijo še pride.
Zdaj pa neguj sebe.
Okrepitev tvoje posode, tvojega telesa je bistvena za to, kar bo leto 2023 prineslo s seboj.

Zdaj je čas, da si podariš čas zase.

Želim ti izjemno 2023.
Da ga v polnosti užiješ in zaživiš.
In da je tvoje življenje polno tega, kar te razveseljuje in neguje.

Taja Albolena

Če bi si lahko zaželela karkoli, bi izbrala to, da bi vsaka ženska na svetu prepoznala, da je Darilo.
Da bi ugledala svojo dragocenost, enkratnost, edinstvenost in neponovljivost.

Veš zakaj?

Ker verjamem v to, da bi, če bi vsaka ženska na svetu postala najsrečnejši človek na svetu, pozdravile svet.

Ker ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.
Zato je to, da prepoznaš, da si Darilo tako zelo pomembno.

Rada rečem, da nikoli ni bilo točno take osebe, ko si Ti.
In nikoli več je ne bo. Si edinstvena kombinacija tako dednih linij kot izbir svoje duše. In to je tako zelo dragoceno. Vendar je to, dokler tega ne prepoznaš in ugledaš v sebi, zate nevidno.

Želela bi si, da bi vsaka ženska odprla oči za Darilo, ki ga nosi v Sebi.

Eno najpomembnejših daril, ki jih kot ženska imaš je brez dvoma povabilo v srce, povabilo v intimnost, v globoko povezanost s tabo. In tega moški ne znajo.

Pomembno je, da spoznaš Darilo, ki ga kot Ženska prinašaš na ta planet.
Kajti le, ko se zavestno zavedaš in poznaš svoje darilo, ga lahko zavestno deliš z ljudmi in s svetom.

Brez zavestnega spusta v svojo ženstvenost boš težko moškega povabila v ljubezen.

Umetnost povabila je nekaj, kar obvladajo ženske in tako kot radi rečejo moški, oni čakajo na povabilo s strani ženske.

In v kolikor ženska ne ve, kako povabi in s čim, se ji lahko zgodi, da povabi moškega, ki ga ne želi povabiti, pa se tega zave šele, ko je že tako globoko v igri, da postane očitno, kam pes taco moli.

Žensko povabilo v ljubezen bo tvojega partnerja vodilo v njegovo srce in v stik z njegovim telesom. Dobesedno ga povabiš iz glave v telo. Brez občasnega povabila v ljubezen bo moški usmerjen in aktiven, brez občutka in bo kot bagar, ki zapelje čez vse, da pride do svojega.

Moški brez ženske svetlobe ljubezni postane tog, avtomatiziran in deluje zgolj iz razuma.
Če si želiš, da moški začuti tvoje srce, ga moraš povabiti vanj.

Da bi to lahko naredila, pa moraš biti v stiku s svojim telesom, s svojo ženstvenostjo in predvsem s svojimi željami in potrebami.

Zato začni s preprostim vprašanjem, kaj si resnično, srčno želim in ko odkriješ, kaj si želiš, podeli s svojim moškim.

Dejstvo je, da je moški kot fokusirano, ciljno usmerjeno bitje zelo v svoji glavi. Da bi te sploh lahko začutil, se mora prestaviti v svoje telo, v svoj notranji center, na mesto, kjer se lahko odpre ljubezni in začuti ter ceni tvojo ženstvenost.

“Tvoja ženstvena moč življenja je tvoje edinstveno darilo tvojemu moškemu in globoko v sebi je to tisto, kar si želi, četudi je navzven videti, kot da se temu upira.” ~ David Deida

Začne se s povezovanjem s svojo ženstvenostjo v sebi.
Ženstvenost je povezana s telesom in s čutnostjo. Ko je ženska v svoji ženstvenosti je ljubeča, topla in prijazna in to je tisto, kar te naredi močno.

Pomembno je, da prepoznaš svojo moč, svojo svetlobo, svojo energijo, ki je ljubezen.
In to je tisto, kar enostavno moraš utelesiti in zaživeti.

Samo ko si v svojem telesu, polno prisotna, lahko začutiš to Darilo, ki ti SI.
Bodi tukaj.
Zdaj.

Sreča je nekaj, kar izbereš.
Tvoja izbira je ali si srečna ali ne.

Vsako jutro imaš na izbiro, lahko si Darilo ali pa ne.

Lahko si že takoj zjutraj hvaležna za stvari, ki jih imaš na voljo.
Za stvari, ki so del tvojega življenja.
In ki so del tvojega telesa.

Vsak dan je darilo.
Osredotočaj se na srečne trenutke tvojega dne.
Shrani jih v sebi.

Naj te nahranijo.
Napolnijo.
Negujejo.

In iz te polnosti v sebi boš lahko nahranila druge.
In s tem boš naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Z besedami Stuarta in Linde MacFarlane:
»Vsak dan je darilo.
Odpri ga.
Proslavljaj.
Uživaj v njem.«

Naj bo leto 2023 sijajno v vseh pogledih.

Taja Albolena

Tisto, kar vedno znova opazujem v odnosih okoli sebe je, da ljudje v sodobnem svetu stradajo.

Lačni so povezanosti, intimnosti, ki neguje dušo in odpira srce.
Vendar sami sebi preprečimo povezanost s tem, ko vedno znova nosimo maske.

Ko se pretvarjaš, da si nekdo, ki ti nisi.
Ko se pretvarjaš, da ti je mar, ko ti ni.
Ko se pretvarjaš, da ti je nekaj všeč, ko ti ni.

Ko se pretvarjaš, s svojo energijo hraniš tisto, kar hočeš skriti.
In to te stane dvojno.

Zato je tako potratno.
In utrujajoče.

V svoji skupnosti sem ženske povabila, da se odjavijo iz nje, če čutijo, da stvari v resnici ne resonirajo z njimi in so v skupnosti zgolj zaradi navade ali ustrežljivosti.

Ker roko na srce, vsi si želimo zaupnih in ljubečih odnosov z ljudmi okoli sebe.
Želimo si pristnih odnosov. Želimo si iskrenosti.

Vendar je svet v katerem živimo prežet s pretvarjanjem.

In preden se pribiješ na križ in kaznuješ sebe še zaradi ene stvari, ki jo počneš, želim, da veš, da je pretvarjanje nekaj, česar se naučimo že zelo zgodaj. V otroštvu.
Pretvarjanje, da si nekdo, ki ti nisi je del preživetvenih mehanizmov s katerimi se zaščitiš pred bolečino pomanjkanja ljubezni in pozornosti.

Vsaka je izmojstrila svoj način, kako se prilagodi, se pretvarja in sledi temu, kakšna bi morala biti. Nadeneš si maske in se skrivaš za njimi. To je del udomačevanja.

Običajno se pretvarjaš zaradi zaščite pred sojenjem, da bi se izognila morebitnim težavam, ker hočeš izpasti boljša, kot si.

Če so te v otroštvu pogosto grajali, zasmehovali, poniževali, sodili ali kritizirali si se naučila, da ni varno izražati tistega, kar čutiš v sebi. Lahko so kaznovali tvoje izbruhe jeze ali pa zatrli občutke žalosti, ko ti ni bilo dovoljeno jokati, ker je bil jok vedno pospremljen s pripombo, da ne bodi taka Cmera.

To kar si se naučila je, da ni varno, da izraziš to, kar čutiš v sebi.

Strah te je sojenja, obsojanja in kritike, zato si raje nekdo, ki ti nisi, v upanju, da se boš temu lahko izognila.

Pretvarjanje je manever, s katerim skušaš skriti to, kar se dogaja v tvoji notranjosti pred drugimi. In to je nekaj, v kar nas udomači družba, katere del smo.

V družbi, kjer smo odvisni od odziva drugih na naše obnašanje, zlahka pozabimo nase in na to kar se dejansko dogaja v naši notranjosti. Zanikamo pomen svoje lastne izkušnje in s tem postopoma izgubimo stik s seboj in s tem kar resnično občutimo v sebi.

Ko svojo pozornost usmerjaš navzven in iščeš potrditev svoje vrednosti zunaj sebe in se ukvarjaš s tem kaj si drugi mislijo o tebi, zanemariš svoje občutke, potrebe in želje.

Kljub temu, da je na prvo žogo videti kot da te pretvarjanje varuje, se v resnici odrečeš sami sebi. Skriješ se za Persono, podobo, ki jo ustvariš, da bi ustrezala, ugajala.

Izziv je v tem, da se s tem odmakneš tudi od svojega resničnega doživljanja in pristnih občutkov.

Življenje te slej ko prej pripelje do točke, kjer moraš odložiti maske in se nehati pretvarjati.
Kar je vse prej kot enostavno.

Radikalna iskrenost je potrebna in hkrati pogosto boleča.

Prvi korak je vedno, da te maske ugledaš pri sebi.
In če jih nekaj pogledava skupaj, se bo morda lažje spogledati z njimi…

• Pridna punčka. Je maska, ki jo nosiš, ko želiš biti 100 % sprejeta, Išče naklonjenost pri drugih s prijetno držo in ustrežljivim vedenjem. Težko postavlja meje in še težje izraža svoje mnenje, ker jo je strah, da je ne bi odobravali.

• Bojevnica. Ta maska, ki je bila oblikovana v najtežjih bitkah, ti omogoči, da brezmadežno in brez vidnih brazgotin izstopiš iz velikih nesreč. Zaradi maske bojevnika pozabiš na strah in neodločnost, saj ti maska omogoča, da prevzameš nadzor. Posledica je pogosto brezbrižnost do trpljenja drugih.

• Reševalka. Rešuje vse okoli sebe. Je ljubiteljica obupanih in nemogočih primerov.

• Brezbrižna. Ostaja nepristranska ne glede na to, kaj se zgodi. Pred grožnjami se brani s skrivanjem bolečine. V resnici je globoko prizadeta, a tega ne bo nikoli pokazala.

• Mučenica. Trpi za druge in vedno znova izkoristi okoliščine, da kontrolira in manipulira. Potrebuje občinstvo pod svojim križem.

• Mesija. Je na misiji, da osvobodi človeštvo. Prepričana je, da bog želi, da naredi nekaj zanj. Pozabi nase, se odreče svojim potrebam v višje dobro.

• Žrtev. Smili se sama sebi. Ubogi jaz verjame, da je življenje polno nesreč in da je vloga žrtve edini način, da pridobi simpatijo, naklonjenost in pozornost.

• Frajerka. Zelo značilna maska najobčutljivejših ljudi, ki se bojijo, da bodo ranjeni ali videti ranljivi. Na koncu izpadejo brez emocij in celo agresivni.

• Pozitivka. Težko sprejme čustva, kot so žalost, jeza ali občutek izgube, in se z bridkim nasmehom pretvarja, da je vse v redu. To je njen način, kako pobegniti pred čustvi.

• Šaljivka. Naučila se je izmikati čustvom s humorjem. Nosi masko za katero skriva prava čustva. Prepričana je, da je svet ne bi maral, če bi bila takšna, kot je brez šal in brez humorja.

Drugi korak je, da se s temi maskami spogledaš in jih odložiš.
Maske so arhetipi v njihovi senčni strani, ki si jih povabila v ospredje in se skozi njih izražaš.
S svojo življenjsko energijo jih oživljaš, ker ti služijo.

Vendar te v odnosih pretvarjanje drago stane.

Pristnost terja, da si odkrita.
Za to pa bo potrebno, da se sprostiš. In odpreš.
Šele, ko se odpreš lahko sprejmeš povezavo z druge strani.

Radikalna iskrenost je zelo pomembna. To, da se zavestno odločiš za Iskrenost je prvi korak. Laganje je vir bolečine. Resnica te osvobaja. In ko vztrajaš pri resnici, namesto, da si lažeš, je potrebno prevzeti odgovornost za posledice, kar pa te okrepi in ti omogoči, da v sebi čutiš stabilnost in povezanost.

Drugi korak je ta, da pozornost namesto na odziv drugih vedno usmeriš nase. Kaj se, ko si v stiku z ljudmi, dogaja v tvoji notranjosti? Kaj čutiš v sebi? Tvoja čustva in občutki so dragoceni prinašalci sporočil, ki ti omogočijo, da sebe spoznavaš bolj intimno. Ko bolje poznaš sebe, je to temelj za pristnost. Iskrenost s seboj ti omogoči, da si bolj v stiku s svojo notranjo čustveno pokrajino, na drugi strani pa te bolj pristno poveže z ljudmi okoli tebe. To ne pomeni, da je odnos udoben, je pa pristen in veš kje si z nekom.

Tretji korak je prevzemanje odgovornosti zase in prepoznava, da je vsak posameznik odgovoren zase. Največkrat se pretvarjaš ker verjameš, da ne boš zmogla prenesti reakcije druge osebe na tvoje sporočilo. To vznika iz pomanjkanja zaupanja vase in negativnih pričakovanj. To, kako se nekdo odzove nate ima ponavadi zelo malo opraviti s tabo in precej več s tem kaj je v notranjosti osebe. Ko se opomniš, da je odziv osebe na drugi strani njena odgovornost, tvoj odziv pa tvoja odgovornost je precej lažje postaviti meje in prepoznati kaj je čigavo.

Iskrenost s strani osebe na drugi strani je včasih boleča in te prizadane.
V takem trenutku je pomembno, da se ustaviš in da si vzameš čas za prepoznavo.
To, da ne odreagiraš takoj je modro.

Pomembna je prepoznava kaj je tvoje in kaj njegovo.
Da ne ubiješ prinašalca sporočil. Da prepoznaš pomen sporočila zate.

Jesen je čas, ki nas povabi v spuščanje, opuščanje in razpuščanje.
Ko listi začnejo odpadati z dreves, nas narava opomni, da je razpuščanje starega in preživelega pomembno, da narediš prostor za novo.

In to je tisti čas v letu, ko začnejo spontano v ospredje prihajati prepoznave kako si se odrekla sebi in kako boleče je v resnici to, da si pozabila nase.
Moje povabilo tebi je, da ta čas izkoristiš za iskrenost in pristnost.

To, da ustvariš pristen odnos s seboj je najboljša naložba, ki jo lahko narediš v svojem življenju. Začneaš lahko z osebno Mandalo Arhetipov, kjer skupaj najdeva kdo je tvoj osebni arhetipski tim. Kako pa najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojo žensko Dušo.
Nič.

Ženska je od nekdaj vir kreativne sile.
Ženska moč poganja ta svet.

Vendar ženska tega ne vidi in se ne zaveda svoje moči.
Dolgo časa sem se spraševala zakaj je temu tako!?

Odgovor se brez dvoma skriva v travmah, ki so prenesene nate s strani tvojih prednic.

Ženske, ki so si drznile biti v svojem polnem avtentičnem izrazu, ki so poznale svoje srčne želje in so sledile svoji zvezdi Severnici so zažgali na grmadah, jih utopili, jih kamenjali, jih zaprli v temne kleti, jih iznakazili in/ali izgnali iz skupnosti.

In to ni zgolj stvar srednjega veka, tovrstne prakse so prisotne v delih sveta – še danes.

Tisto, kar me je tako močno presunilo, da sem obstala na mestu, je bilo spoznanje, da je opolnomočenje ženske ugrabil kult Patriarhata, ki daje ženski priložnost, da izgori s tem, ko dela vedno več in bolj trdo, medtem ko igra po pravilih Patriarhata.

Včasih so nas kurili na grmadah, zdaj nam podajo baklo, da se skurimo same.

Sodobna ženska namreč trdo dela, da bi si zaslužila srečo in izpolnjenost.

Vendar nikoli ni dovolj.
Nikoli dovolj dosežkov.
Nikoli dovolj rezultatov.
In kljukic na neskončnem seznamu obveznosti.

Patriarhat vodi igro.
Četudi iz ozadja.

Ko skušaš ustrezati idealu S.U.D. ženske, biti seksi, uspešna in duhovno razgledana, delaš vse kar veš in znaš, da bi se izognila bolečini tega, da ne ustrezaš, da nisi dovolj vredna.

To vodi v stres in zaskrbljenost.
Vodi te v izčrpanost in izsušenost.
V kronično utrujenost.
Ko te trdo delo, uspeh in vsi dosežki puščajo prazno in neizpolnjeno.
V sebi pa čutiš, da si tukaj za več.

In ne gre za to, da ne bi poskusila.
Roko na srce, poskusila si že vse mogoče… terapijo, coaching, programe osebne rasti, jogo, meditacijo, bereš knjige za samopomoč, hodiš na retreate.

In zagotovo si dobila mnogo vpogledov, vendar se še vedno soočaš z enimi in istimi zgodbami.

In iz prve roke vem, kako frustrirajoče je, ko se tvoje počutje, kljub vsemu delu na sebi, ne spremeni bistveno. Ja, na kratek rok čutiš, da pritisk popusti, na daljši rok pa imaš občutek, da te življenje vedno bolj zateguje.

In vedno znova se znajdeš na tem mestu, kjer se sprašuješ… Kaj je narobe z menoj!?

Kako vem?
Ker sem šla po tej poti.

Zato lahko z veliko gotovostjo povem, da s teboj ni čisto nič narobe.
In ja, dolgo časa sem se to spraševala tudi sama. Zato vem.

Izjemna ženska si.
Če bi lahko stvari stuhtala sama, bi jih že dolgo nazaj.
Ker si inteligentna, sposobna in srčna.
Vendar težava nisi TI.

Težava je v napačni diagnozi.
Igra, ki jo igraš je prirejena.

Naučena si, da si boš s tem, če se potrudiš še malo bolj in delaš še malo več, ko se vračaš na hrčkovo kolo doseganja in dela na sebi, zaslužila srečo in izpolnjenost.

Poskušaš izboljšati sebe, spremeniti stvari, popraviti sebe in delaš vse kar veš in znaš, da bi se nehala, kot radi rečejo, »držati nazaj«.

To te vedno znova pušča v občutkih sramu, ker ti ne uspe in te vrača nazaj v samokaznovanje in tuhtanje… Kaj za vraga je narobe z mano!? Zakaj ne zmorem?

Ženske imamo v svoj sistem vgravirano to, da neuspehe vedno vidimo kot našo krivdo.
Saj veš, z mano je nekaj narobe, da mi ne uspe.

V svojem raziskovanju ozadja sem prepoznala to, da smo ženske ponotranjile patriarhalni model dominiranja in zatiranja…
…. Ali skušamo dominirati same sebe v poslušnost, podložnost in privolitev.
…. Ali pa potiskamo same sebe, se silimo, dosegamo stvari, vendar ne zmoremo zares uživati sadov svojega dela.

Cena članstva v kultu Patriarhata je ta, da moraš ustrezati ozki definiciji spola in vloge, ki ti je z njim dodeljena, ter pričakovanjem, ki pridejo s tem. In to zatira avtentični izraz vsakega posameznika.

Moški se na to odzivajo drugače kot ženske.
Zato vedno znova vidim, da moški izzivov, ki jih imamo ženske v resnici ne razumejo.

Moški imajo izjemen privilegij v sistemu v katerem živimo in ta je, da nihče ne dvomi v to, da jim bo uspelo, česarkoli se lotijo. Moškemu verjamemo.

Ženska tega privilegija nima. Tudi če si 99,9% gotova, da si sposobna in nekaj obvladaš, boš še vedno morala dokazovati in se truditi, da bi drugi verjeli v to.

Tudi zato sem se specifično usmerila na žensko in na to kakšen je vpliv travme patriarhalnega zatiranja in dominance na žensko, da jo preobraziš. Da bi lahko bila brez sramu in opravičevanje srečna, svobodna in izpolnjena kot ženska.

Da bi resnično zasijala kot Ti in začutila zadovoljstvo in izpolnjenost v sebi, se je potrebno sprostiti.
Da bi se sprostila, se moraš počutiti varno.

In ker si nenehno v stresu, ker ne ustrezaš idealu S.U.D. ženske v sebi konstantno čutiš, da ni varno, da si kdor SI, da zasiješ kot TI.

Zato ostajaš v zoni preživetja.
Ostajaš v životarjenju in sama sebe onemogočaš, da bi resnično šla v razcvet.
Počutiš se kot prevarant.

In misliš, da je nekaj narobe s teboj.

Globoko vdihni in izdihni.
Nič ni narobe s tabo.

Vprašanje pa je, ali si pripravljena, da se osvobodiš svoje škatlice za vžigalice, svojega notranjega zapora v katerega si se zaprla in zaživiš kot ženska za katero si se rodila, da si!?

Si pripravljena, da prepoznaš igro, ki jo igraš.. ustvariš sveti prostor zase in za svoje zdravljenje, v katerega boš povabila svojo sijočo dušo in držala prostor za svoj polni potencial. Da bi dragocenost, ki ti Si lahko iz sebe delila z drugimi.

Če si, se mi pridruži v skupnosti Dragocena.
Začnemo 5.10.2022.

Prijaviš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Ker z besedami dr. Valerie Rein, nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojimi željami.

Ena od tistih stvari, ki jih globoko verjamem je, da je kriza tisto mesto, ki lahko predstavlja most v novo življenje. Lahko pa je mesto zloma in izumrtja.

S poglabljanjem krize in potapljanjem v globine iz njih prihaja marsikaj.
In bo še prišlo. Tako na osebni kot na kolektivni ravni.

Poniževanje, zatiranje, posmeh je nekaj, kar ženska doživlja pogosto.
Prepogosto.

Naučena je, da je poslušna.
Da je ubogljiva.
Da je ustrežljiva.
Da se razdaja za druge.
Da se prilagaja kjer je le mogoče.

Naučena je, da je drugorazredni državljan.
Zato mora biti hvaležna za to, kar ima.

Biti mora prijetna, prikupna, všečna, pozitivna, dobro razpoložena, umirjena, urejena in radodarna.
V praksi to pomeni, da je vse za vse.

Idealna ženska je ustvarjen konstrukt sistema Patriarhata, ki temelji na nadvladi, dominanci, avtoriteti, hierarhiji in izkoriščanju.

Idealna ženska je dobra mati in žena.
Je pametna. In sposobna.

Je vse to, kar sem opisala malo višje v zapisu.
Jaz sem jo poimenovala seksi-uspešna-duhovna ženska ali SUD ženska.

Štirje stereotipi, ki so oblikovali Idealno žensko so znani vsem….
…. Mesto ženske je doma ob družini. Je dobra mati in dobra žena.
…. Ženska ne sprejema pomembnih odločitev. Moški je vedno kje blizu, ker je on tisti, ki odloča.
…. Ženska je odvisna od zaščite in sprejetosti moškega. Saj veš, zadovoljiti mora vse njegove potrebe, drugače se je bo znebil.
…. Ženska je spolni objekt. Biti mora lepa in prijetna, da ima pozornost.

Vse reklame in propaganda, ki si je deležna temeljijo na zgoraj opisanih stereotipih.

Idealna ženska danes je Super ženska, od katere se pričakuje, da bo naredila vsa opravila doma in dosegla vse cilje uspešne posloven ženske. Skratka bo seksi, uspešna in tudi duhovno razgledana.

In preden me spljuvaš ali pa se upreš, da to ni res in da to nima vpliva nate te vabim, da upočasniš in prisluhneš programiranju, ki si ga deležna že koliko desetletij… dve, tri, štiri, pet desetletij!?

Izziv idealne ženske je v tem, da se z njo primerjaš in se trudiš, da bi ji bila podobna.
Ne ker bi to želela, temveč zato, ker si tako naučena.

Idealna ženska je vgravirana v tvoj sistem.

Ob tem pa upaš, da boš s tem, ko boš ustrezala podobi brezskrbne, urejene, zanimive, prijetne ženske (lahko ji rečeva tudi Instragram ženska), nagrajena.

Nagrajena s pozornostjo in pohvalo.
Nagrajena z bližino in ljubeznijo.

Vendar ne glede na to kako zelo se trudiš tvoje potrebe niso izpolnjene od zunaj.

Kako se ženska prelevi v ideal, ki mu skuša ustrezati in se mu približati?
Skozi poslušnost in entuziazem.

Danes ženska skrbi za svoj videz, da je urejena (priznam, da sem potrebovala čisto predolgo, da sem dojela zakaj mi določene prakse ki so del urejanja ne sedejo).
K temu spada barvanje narastka, podaljševanje nohtov in trepalnic, depiliranje, brezhibna koža, obvezen fitnes… in da se razumeva nič ni narobe s temi stvarmi. Vprašanje je kakšen je motiv zadaj, ki te vodijo v to, da meniš, da če tega ne narediš, da je to katastrofa.

Zame je itak prepozno, kar se teh stvari tiče sem v dobi dinozavrov.
Hkrati pa sem danes zelo hvaležna sama sebi, da sem na eni točki prepoznala, da mi v življenju čisto dobro gre tudi, če nisem popolna po merilih družbe okoli mene.

Idealna ženska telovadi. Skrbi, da je fit.
Zdravo se prehranjuje in pije smutije.
In spet z vsem tem ni čisto nič narobe.
Pomembno je poznati motivacijo, ki te pelje v vse te prakse.
Kaj je v ozadju.

Tisti del, kjer sem padla na celi črti je ta, da je idealna ženska duhovno razgledana.
Skrbi za svojo duhovo rast.
Meditira. Dela jogo. Dela dihalne vaje.
Skrbno bere vse kar ji pride pod roke.
In je pozitivna.

To kar je skupno vsem praksam Idealne ženske je to, da kontrolira in nadzira stvari.
Meni, da je lahko vse, kar želi biti.
Neodvisno razmišlja.

Verjame, da je arhitektka svojega življenja.
Da ima vse niti svojega življenja v svojih rokah.
Da je gospodar svojega časa, denarja in izbir v svojem življenju.

Hkrati pa si prizadeva, da bi bila »boljša«.
In še boljša. In nikoli ni dovolj.

Osupljivo je opazovati, kako parazit Idealne ženske preživi v ekosistemu in se samo malo prelevi v malce drugačno podobo, da je uglašen s časom v katerem živi.
In največkrat je videti, kot da se mu upira.

Ko stopiš ven iz postavljenih norm sistem poskrbi, da se postaviš nazaj v vrsto.

Idealna ženska te ujame.

Ujame te v zanko prizadevanja, da bi bila več in boljša.
Trudiš se vedno bolj in nikoli ne prideš do tega, da bi bila optimalna.
Vedno ti malo zmanjka.

In temu sledi tisto pribijanje na križ, ki mi je tako zelo poznano… Kaj za vraga je narobe z mano!?

In se potrudiš še malo bolj.
Skušaš ustrezati še bolj. Ceniš to, kar pravijo drugi bolj, kot to kar čutiš v sebi.
Prilagajaš se pričakovanjem drugih.
Si v razdajanju za druge.
Dokazuješ, da zmoreš sama in da nikogar ne potrebuješ.

Sistemu to služi.

Velika večina žensk nikoli ne dojame, da so podrejene.
Da so ujete v sistemu, ki jih kot figure prestavlja na šahovnici življenja.

In ne, to ni krivda ženske.
NE, to ni še ena stvar zaradi katere bi se morala kaznovati.

Osvoboditev pride počasi.
Skozi prepoznavo kako zelo si ujeta… pogosto v zlati kletki, ki je še hujša kot ona druga, ki je vidna.

Ker se nimaš nad čim pritoževati.
Itak vse imaš.

Kaj je pa tebi hudega!?
Poglej vse te ženske, ki so ostale brez doma. Ti imaš streho nad glavo.

Primerjanje z drugimi te takoj postavi na tisto tvoje mesto.
Tja, kamor sodiš.

To, kar si jaz želim za čisto vsako žensko je, da se osvobodi tiranije Idealne ženske.
Da se osvobodi podrejenosti.

Da zaživi kot Človek.
Ker ženska je Človek.

Ni drugorazredni državljan.
Ženska ni komoditeta, ki je vsem na razpolago in uporabo.

Vendar se spoštovanje in cenjenje začne pri vsaki ženski.
Na tebi je, da ceniš sebe kot Žensko. In da spoštuješ sebe kot Žensko.
Na tebi je, da prepoznaš svoje darove Ženske.
Na tebi je, da ne le prepoznaš to v sebi. Da to tudi aktiviraš v sebi in to živiš.
Tudi zato si tukaj.

Osvobajanje ženske se dogaja skozi vsako žensko.
Skozi mene in tebe.
Skozi tvojo hči, teto, babico, mamo, sestro.

Osvobajanje prihaja iz tebe v svet.
Zato ti res želim, da se osvobodiš.
Da ugledaš kje si ujeta in se osvobodiš.

To delam zase, zate in za vse ženske sveta.
Ker vem, da vodim z zgledom.

In če potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav.

Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena