Nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojo žensko Dušo.
Nič.

Ženska je od nekdaj vir kreativne sile.
Ženska moč poganja ta svet.

Vendar ženska tega ne vidi in se ne zaveda svoje moči.
Dolgo časa sem se spraševala zakaj je temu tako!?

Odgovor se brez dvoma skriva v travmah, ki so prenesene nate s strani tvojih prednic.

Ženske, ki so si drznile biti v svojem polnem avtentičnem izrazu, ki so poznale svoje srčne želje in so sledile svoji zvezdi Severnici so zažgali na grmadah, jih utopili, jih kamenjali, jih zaprli v temne kleti, jih iznakazili in/ali izgnali iz skupnosti.

In to ni zgolj stvar srednjega veka, tovrstne prakse so prisotne v delih sveta – še danes.

Tisto, kar me je tako močno presunilo, da sem obstala na mestu, je bilo spoznanje, da je opolnomočenje ženske ugrabil kult Patriarhata, ki daje ženski priložnost, da izgori s tem, ko dela vedno več in bolj trdo, medtem ko igra po pravilih Patriarhata.

Včasih so nas kurili na grmadah, zdaj nam podajo baklo, da se skurimo same.

Sodobna ženska namreč trdo dela, da bi si zaslužila srečo in izpolnjenost.

Vendar nikoli ni dovolj.
Nikoli dovolj dosežkov.
Nikoli dovolj rezultatov.
In kljukic na neskončnem seznamu obveznosti.

Patriarhat vodi igro.
Četudi iz ozadja.

Ko skušaš ustrezati idealu S.U.D. ženske, biti seksi, uspešna in duhovno razgledana, delaš vse kar veš in znaš, da bi se izognila bolečini tega, da ne ustrezaš, da nisi dovolj vredna.

To vodi v stres in zaskrbljenost.
Vodi te v izčrpanost in izsušenost.
V kronično utrujenost.
Ko te trdo delo, uspeh in vsi dosežki puščajo prazno in neizpolnjeno.
V sebi pa čutiš, da si tukaj za več.

In ne gre za to, da ne bi poskusila.
Roko na srce, poskusila si že vse mogoče… terapijo, coaching, programe osebne rasti, jogo, meditacijo, bereš knjige za samopomoč, hodiš na retreate.

In zagotovo si dobila mnogo vpogledov, vendar se še vedno soočaš z enimi in istimi zgodbami.

In iz prve roke vem, kako frustrirajoče je, ko se tvoje počutje, kljub vsemu delu na sebi, ne spremeni bistveno. Ja, na kratek rok čutiš, da pritisk popusti, na daljši rok pa imaš občutek, da te življenje vedno bolj zateguje.

In vedno znova se znajdeš na tem mestu, kjer se sprašuješ… Kaj je narobe z menoj!?

Kako vem?
Ker sem šla po tej poti.

Zato lahko z veliko gotovostjo povem, da s teboj ni čisto nič narobe.
In ja, dolgo časa sem se to spraševala tudi sama. Zato vem.

Izjemna ženska si.
Če bi lahko stvari stuhtala sama, bi jih že dolgo nazaj.
Ker si inteligentna, sposobna in srčna.
Vendar težava nisi TI.

Težava je v napačni diagnozi.
Igra, ki jo igraš je prirejena.

Naučena si, da si boš s tem, če se potrudiš še malo bolj in delaš še malo več, ko se vračaš na hrčkovo kolo doseganja in dela na sebi, zaslužila srečo in izpolnjenost.

Poskušaš izboljšati sebe, spremeniti stvari, popraviti sebe in delaš vse kar veš in znaš, da bi se nehala, kot radi rečejo, »držati nazaj«.

To te vedno znova pušča v občutkih sramu, ker ti ne uspe in te vrača nazaj v samokaznovanje in tuhtanje… Kaj za vraga je narobe z mano!? Zakaj ne zmorem?

Ženske imamo v svoj sistem vgravirano to, da neuspehe vedno vidimo kot našo krivdo.
Saj veš, z mano je nekaj narobe, da mi ne uspe.

V svojem raziskovanju ozadja sem prepoznala to, da smo ženske ponotranjile patriarhalni model dominiranja in zatiranja…
…. Ali skušamo dominirati same sebe v poslušnost, podložnost in privolitev.
…. Ali pa potiskamo same sebe, se silimo, dosegamo stvari, vendar ne zmoremo zares uživati sadov svojega dela.

Cena članstva v kultu Patriarhata je ta, da moraš ustrezati ozki definiciji spola in vloge, ki ti je z njim dodeljena, ter pričakovanjem, ki pridejo s tem. In to zatira avtentični izraz vsakega posameznika.

Moški se na to odzivajo drugače kot ženske.
Zato vedno znova vidim, da moški izzivov, ki jih imamo ženske v resnici ne razumejo.

Moški imajo izjemen privilegij v sistemu v katerem živimo in ta je, da nihče ne dvomi v to, da jim bo uspelo, česarkoli se lotijo. Moškemu verjamemo.

Ženska tega privilegija nima. Tudi če si 99,9% gotova, da si sposobna in nekaj obvladaš, boš še vedno morala dokazovati in se truditi, da bi drugi verjeli v to.

Tudi zato sem se specifično usmerila na žensko in na to kakšen je vpliv travme patriarhalnega zatiranja in dominance na žensko, da jo preobraziš. Da bi lahko bila brez sramu in opravičevanje srečna, svobodna in izpolnjena kot ženska.

Da bi resnično zasijala kot Ti in začutila zadovoljstvo in izpolnjenost v sebi, se je potrebno sprostiti.
Da bi se sprostila, se moraš počutiti varno.

In ker si nenehno v stresu, ker ne ustrezaš idealu S.U.D. ženske v sebi konstantno čutiš, da ni varno, da si kdor SI, da zasiješ kot TI.

Zato ostajaš v zoni preživetja.
Ostajaš v životarjenju in sama sebe onemogočaš, da bi resnično šla v razcvet.
Počutiš se kot prevarant.

In misliš, da je nekaj narobe s teboj.

Globoko vdihni in izdihni.
Nič ni narobe s tabo.

Vprašanje pa je, ali si pripravljena, da se osvobodiš svoje škatlice za vžigalice, svojega notranjega zapora v katerega si se zaprla in zaživiš kot ženska za katero si se rodila, da si!?

Si pripravljena, da prepoznaš igro, ki jo igraš.. ustvariš sveti prostor zase in za svoje zdravljenje, v katerega boš povabila svojo sijočo dušo in držala prostor za svoj polni potencial. Da bi dragocenost, ki ti Si lahko iz sebe delila z drugimi.

Če si, se mi pridruži v skupnosti Dragocena.
Začnemo 5.10.2022.

Prijaviš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Ker z besedami dr. Valerie Rein, nič ni bolj nevarno za Patriarhat kot ženska, ki je v stiku s svojimi željami.

Ena od tistih stvari, ki jih globoko verjamem je, da je kriza tisto mesto, ki lahko predstavlja most v novo življenje. Lahko pa je mesto zloma in izumrtja.

S poglabljanjem krize in potapljanjem v globine iz njih prihaja marsikaj.
In bo še prišlo. Tako na osebni kot na kolektivni ravni.

Poniževanje, zatiranje, posmeh je nekaj, kar ženska doživlja pogosto.
Prepogosto.

Naučena je, da je poslušna.
Da je ubogljiva.
Da je ustrežljiva.
Da se razdaja za druge.
Da se prilagaja kjer je le mogoče.

Naučena je, da je drugorazredni državljan.
Zato mora biti hvaležna za to, kar ima.

Biti mora prijetna, prikupna, všečna, pozitivna, dobro razpoložena, umirjena, urejena in radodarna.
V praksi to pomeni, da je vse za vse.

Idealna ženska je ustvarjen konstrukt sistema Patriarhata, ki temelji na nadvladi, dominanci, avtoriteti, hierarhiji in izkoriščanju.

Idealna ženska je dobra mati in žena.
Je pametna. In sposobna.

Je vse to, kar sem opisala malo višje v zapisu.
Jaz sem jo poimenovala seksi-uspešna-duhovna ženska ali SUD ženska.

Štirje stereotipi, ki so oblikovali Idealno žensko so znani vsem….
…. Mesto ženske je doma ob družini. Je dobra mati in dobra žena.
…. Ženska ne sprejema pomembnih odločitev. Moški je vedno kje blizu, ker je on tisti, ki odloča.
…. Ženska je odvisna od zaščite in sprejetosti moškega. Saj veš, zadovoljiti mora vse njegove potrebe, drugače se je bo znebil.
…. Ženska je spolni objekt. Biti mora lepa in prijetna, da ima pozornost.

Vse reklame in propaganda, ki si je deležna temeljijo na zgoraj opisanih stereotipih.

Idealna ženska danes je Super ženska, od katere se pričakuje, da bo naredila vsa opravila doma in dosegla vse cilje uspešne posloven ženske. Skratka bo seksi, uspešna in tudi duhovno razgledana.

In preden me spljuvaš ali pa se upreš, da to ni res in da to nima vpliva nate te vabim, da upočasniš in prisluhneš programiranju, ki si ga deležna že koliko desetletij… dve, tri, štiri, pet desetletij!?

Izziv idealne ženske je v tem, da se z njo primerjaš in se trudiš, da bi ji bila podobna.
Ne ker bi to želela, temveč zato, ker si tako naučena.

Idealna ženska je vgravirana v tvoj sistem.

Ob tem pa upaš, da boš s tem, ko boš ustrezala podobi brezskrbne, urejene, zanimive, prijetne ženske (lahko ji rečeva tudi Instragram ženska), nagrajena.

Nagrajena s pozornostjo in pohvalo.
Nagrajena z bližino in ljubeznijo.

Vendar ne glede na to kako zelo se trudiš tvoje potrebe niso izpolnjene od zunaj.

Kako se ženska prelevi v ideal, ki mu skuša ustrezati in se mu približati?
Skozi poslušnost in entuziazem.

Danes ženska skrbi za svoj videz, da je urejena (priznam, da sem potrebovala čisto predolgo, da sem dojela zakaj mi določene prakse ki so del urejanja ne sedejo).
K temu spada barvanje narastka, podaljševanje nohtov in trepalnic, depiliranje, brezhibna koža, obvezen fitnes… in da se razumeva nič ni narobe s temi stvarmi. Vprašanje je kakšen je motiv zadaj, ki te vodijo v to, da meniš, da če tega ne narediš, da je to katastrofa.

Zame je itak prepozno, kar se teh stvari tiče sem v dobi dinozavrov.
Hkrati pa sem danes zelo hvaležna sama sebi, da sem na eni točki prepoznala, da mi v življenju čisto dobro gre tudi, če nisem popolna po merilih družbe okoli mene.

Idealna ženska telovadi. Skrbi, da je fit.
Zdravo se prehranjuje in pije smutije.
In spet z vsem tem ni čisto nič narobe.
Pomembno je poznati motivacijo, ki te pelje v vse te prakse.
Kaj je v ozadju.

Tisti del, kjer sem padla na celi črti je ta, da je idealna ženska duhovno razgledana.
Skrbi za svojo duhovo rast.
Meditira. Dela jogo. Dela dihalne vaje.
Skrbno bere vse kar ji pride pod roke.
In je pozitivna.

To kar je skupno vsem praksam Idealne ženske je to, da kontrolira in nadzira stvari.
Meni, da je lahko vse, kar želi biti.
Neodvisno razmišlja.

Verjame, da je arhitektka svojega življenja.
Da ima vse niti svojega življenja v svojih rokah.
Da je gospodar svojega časa, denarja in izbir v svojem življenju.

Hkrati pa si prizadeva, da bi bila »boljša«.
In še boljša. In nikoli ni dovolj.

Osupljivo je opazovati, kako parazit Idealne ženske preživi v ekosistemu in se samo malo prelevi v malce drugačno podobo, da je uglašen s časom v katerem živi.
In največkrat je videti, kot da se mu upira.

Ko stopiš ven iz postavljenih norm sistem poskrbi, da se postaviš nazaj v vrsto.

Idealna ženska te ujame.

Ujame te v zanko prizadevanja, da bi bila več in boljša.
Trudiš se vedno bolj in nikoli ne prideš do tega, da bi bila optimalna.
Vedno ti malo zmanjka.

In temu sledi tisto pribijanje na križ, ki mi je tako zelo poznano… Kaj za vraga je narobe z mano!?

In se potrudiš še malo bolj.
Skušaš ustrezati še bolj. Ceniš to, kar pravijo drugi bolj, kot to kar čutiš v sebi.
Prilagajaš se pričakovanjem drugih.
Si v razdajanju za druge.
Dokazuješ, da zmoreš sama in da nikogar ne potrebuješ.

Sistemu to služi.

Velika večina žensk nikoli ne dojame, da so podrejene.
Da so ujete v sistemu, ki jih kot figure prestavlja na šahovnici življenja.

In ne, to ni krivda ženske.
NE, to ni še ena stvar zaradi katere bi se morala kaznovati.

Osvoboditev pride počasi.
Skozi prepoznavo kako zelo si ujeta… pogosto v zlati kletki, ki je še hujša kot ona druga, ki je vidna.

Ker se nimaš nad čim pritoževati.
Itak vse imaš.

Kaj je pa tebi hudega!?
Poglej vse te ženske, ki so ostale brez doma. Ti imaš streho nad glavo.

Primerjanje z drugimi te takoj postavi na tisto tvoje mesto.
Tja, kamor sodiš.

To, kar si jaz želim za čisto vsako žensko je, da se osvobodi tiranije Idealne ženske.
Da se osvobodi podrejenosti.

Da zaživi kot Človek.
Ker ženska je Človek.

Ni drugorazredni državljan.
Ženska ni komoditeta, ki je vsem na razpolago in uporabo.

Vendar se spoštovanje in cenjenje začne pri vsaki ženski.
Na tebi je, da ceniš sebe kot Žensko. In da spoštuješ sebe kot Žensko.
Na tebi je, da prepoznaš svoje darove Ženske.
Na tebi je, da ne le prepoznaš to v sebi. Da to tudi aktiviraš v sebi in to živiš.
Tudi zato si tukaj.

Osvobajanje ženske se dogaja skozi vsako žensko.
Skozi mene in tebe.
Skozi tvojo hči, teto, babico, mamo, sestro.

Osvobajanje prihaja iz tebe v svet.
Zato ti res želim, da se osvobodiš.
Da ugledaš kje si ujeta in se osvobodiš.

To delam zase, zate in za vse ženske sveta.
Ker vem, da vodim z zgledom.

In če potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav.

Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena