Arhiv Značk: Mesečnik

V središču

Svet se odziva nate

Komentiraj

Stala je pred blagajno na bencinski črpalki in nestrpno potrkavala s peto v tla.
Trajalo je že celo večnost in njej se je mudilo.

Dekle za blagajno je bila nerazpoložena in jezna, kar se ji je videlo na obrazu.
In moški v vrsti pred njo si je dal duška in je svoj gnev zlil nanjo.
Zdaj ni bila le jezna, bila je na robu solz.

Ko je gledala sceno verbalnega nasilja, ki se je odvijala pred njenimi očmi, jo je prešinilo, da ima priložnost, da stestira svojo tezo o vplivu, ki ga imamo ljudje drug na drugega.

Upočasnila je in se povezala s svojim centrom.
Začutila je stik s toplino in prijaznostjo v sebi in jo dvignila vse do ustnih kotičkov.
Ko je prišla na vrsto, se je nasmehnila.
Ničesar ni rekla. Bila je v odprti drži in z nasmehom na ustih.

Dekle jo je pogledala, pomežiknila, spustila pogled in jo še enkrat pogledala z nejevero.
Lahko je opazovala, kako je njeno nervozo in jezo spralo iz obraza.
Ko je odprla usta je rekla: »Prelep nasmeh imate.«

In ona je rekla samo: »To je zate. Ker si tega vredna.«

Ženske smo mojstrice energije.
In velika večina se tega ne zaveda.

V tebi je moč, da preobraziš energijo okolice in ljudi. V tebi je moč, da aktiviraš dobroto, prijaznost in ljubezen in jo podeliš z ljudmi in s svetom. V tebi je.

Vendar jo moraš aktivirati in uporabiti, da bi zares naredila pozitivno razliko, ki jo želiš narediti.

Najbolj osupljivo spoznanje zame osebno je, da bi, če bi vsaka ženska postala najsrečnejši človek na svetu dobesedno čez noč spremenile svet. To je moč, ki jo nosimo v sebi. Moč zdravljenja.

In vendar dnevno vidim ogromno žensk, ki delajo na sebi, se trudijo in silijo sebe v okvirje družbenih norm, govorijo o temu, kako s svojimi meditacijami in praksami spreminjajo stvari, v sebi pa so prazne, nesrečne, prestrašene, preplavljene in nezadovoljne. Skratka v izgorevanju.

In s tem, da si izpraznjena, izčrpana in v izgorevanju ne moreš narediti pozitivne razlike, ki jo želiš narediti.
In ob temu nič ne pomaga še ena knjiga, še eno predavanje, še en certifikat.

Vem iz svoje lastne izkušnje.
Ker sem bila jaz točno takšna kot sem opisala nekaj vrstic višje… sitna, zoprna, v pritoževanju in obsojanju, dokler me življenje ni spravilo na kolena in sem dojela, da je prijaznost tista pot, ki jo moram ubrati.

Ker se čisto nič ne spremeni, dokler se ti ne spremeniš.
Ker sebe povsod neseš s seboj.
Ker sama pred seboj ne moreš pobegniti.

In meni niso pomagale niti afirmacije, niti orakeljske karte, niti meditacija, ki mi ni šla od nog, nikakor se nisem mogla spraviti v to, da bi sedela pri miru pet minut, kaj šele pol ure.

To, kar je naredilo razliko v mojem življenju je bila izbira, da bom prijazna.
In to, da sem se spravila v svoje telo in prijaznost začela izvajati.

Ker ti teorija čisto nič ne koristi, dokler je ne daš v prakso.

In ko sem zavestno začela izbirati, da bom prijazna, se je moje delo šele zares začelo. Ker je to terjalo od mene varovanje ljubezni namesto njeno uničevanje, ki sem ga izmojstrila v nulo.

Pogosto dobim vprašanje kako uničujemo ljubezen!?
Skozi pritoževanje, kritiko in obsojanje, skozi sebične zahteve, neiskrenost in samozadostnost. Varovanje ljubezni od tebe terja, da izbiraš prijaznost in potrpežljivost, da si dosledna in vztrajna. In tukaj ne moreš preskakovati stopnic.

Ker ti ljudje vedno odslikajo kje si.
V tem je smisel medsebojnih odnosov.
Ogledala so, ki ti pokažejo tebe.

Če imaš v sebi strah, da nisi dovolj dobra se bo zagotovo našel nekdo, ki ti bo to povedal na glas. Odslikal ti bo to, kar je v tebi.

In ja, vem kako zelo si želimo potrditve in pohvale s strani ljudi tam zunaj, vendar tega ne boš dobila, dokler to pričakuješ ali iščeš v zunanjem svetu.

Pohvalo in potrditev boš dobila, ko ti bo zanjo vseeno, ker si jo boš dala sama sebi, v sebi.
V tem je poanta ljubezni do sebe.

Vse se začne s teboj. Z odnosom do sebe.
Bolj, ko ljubiš sebe, bolj lahko imaš rada druge.
In to je tisto, kar spreminja svet.

Kaj v resnici pomeni, da ljubiš sebe?
Da poskrbiš zase, ker si ti vredna ljubezni, spoštovanja in sočutja.
Da ceniš sebe in to kar je v tebi. Da spoštuješ celoto sebe. In da zaupaš, da je vse kar želiš že v tebi.

Izziv sodobne ženske je v tem, da veliko več pozornosti in skrbi namenja drugim, kot sebi.
Poskuša si kupiti ljubezen s tem, da je pridna, da se prilagodi, ustreza drugim in je skrbna do drugih.
Skozi otroštvo se nauči, da takrat, ko ugodi drugim dobi vsaj malček tega, kar potrebuje za svoje preživetje.

In ljubezen je nujna za tvoje preživetje.

Vendar je ne boš našla tam zunaj. Ljubezen je v tebi.
Ti si Ljubezen.

13.2. je svetovni dan ljubezni do sebe.
Ker je za izpolnjujoče, uspešno in radostno življenje ključnega pomena, da se odpreš za ljubezen.

Ljubezen je izvorna kvaliteta tvoje duše, za katero se moraš odpreti, jo sprejeti in ji dovoliti, da te nahrani.

In če nisi imela zgleda, da si dopustiš, da se napolniš z ljubeznijo do sebe, boš vedno, ko boš priča ljubezni do sebe šla v napad skozi kritiko, pritoževanje in zanikanje. Uničevala boš ljubezen, namesto da bi jo varovala.

Ljudje, ki so navajeni, da se morajo za ljubezen boriti, manipulirati druge ali jo jemati drugim, bodo vedno, ko jim bo ljubezen na voljo, to najprej napadli, da se bo oseba pognala v beg in bo ljubezen odtegnila, da bi jo potem lahko dobili na način, ki jim je blizu.

In zato pogosto poskušajo ljudi, ki imajo ljubezen, pripraviti do tega, da bi se ji odrekli.
Zato je tako zelo pomembno, da prepoznaš svoje preživetvene mehanizme v povezavi z ljubeznijo. Se boriš z njo? Bežiš pred njo? Jo ignoriraš? Se je sploh ne zavedaš?

Svetovni dan ljubezni do sebe prihaja kot opomnik, ki te opominja, da je ljubezen nekaj, kar je v tebi. Vendar je na tebi, da to prepoznaš in aktiviraš, še posebej, če tega nisi bila deležna v svojem otroštvu.

In v kolikor veš, da potrebuješ pomoč, da jo prepoznaš in aktiviraš v sebi je na voljo knjiga Varuhinja Ljubezni 40 dnevni plan za varovanje ljubezni, kjer opisujem plan s katerim sem jaz začela spreminjati stvari pri sebi.

V februarju začenjam s 6-mesečnim spletnim druženjem V Odnosu, kjer bom podelila spoznanja in tisto, kar sem v zadnjih 10 letih kar zavestno mojstrim varovanje ljubezni spoznala, se naučila in dala v prakso. Ker ja, praksa je pomembna.

Zavestna praksa varovanja ljubezni namesto njenega uničevanja.
Pridruži se mi že 13.2.2020. Pofočkaš se na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Hrana za Dušo

Ne morem ostati

Komentiraj

Ne morem ostati, mama.
Rada te imam, a nisem se rodila, da bi ti ugajala,
nisem se rodila, da bi te osrečevala,
ali da bi dajala smisel tvojemu življenju.
Nisem se rodila, da bi gnila pod tvojimi perutmi,
kot neizvaljeno jajce.

Ne morem ostati, učitelj.
Nisem se rodila, da bi živela v tvojih okvirjih,
da bi mislila po tvoje ali da bi memorirala gola dejstva.
Rodila sem se, da bi razmišljala neodvisno.

Ne morem ostati, ljubezen moja.
Nisem se rodila, da bi zadovoljevala tvoje potrebe
ali da bi skrbela zate ali da bi se skrivala v tvojem naročju.
Nisem se rodila zato, da bi se delala manjšo, kot sem,
ali da bi me imeli za samoumevno.

Ne morem ostati, šef.
Nisem se rodila, da bi služila denar za druge.
Nisem se rodila, da bi izpolnjevala ukaze,
ali da bi znova in znova živela en in isti dan.
Nisem se rodila za dolgčas.

Ne morem ostati, duhovni učitelj.
Nisem se rodila, da bi sledila tvojim idejam o resnici
ali da bi živela po tvojih dogmah.
Rodila sem se, da bi našla svojo resnico
in ustvarila svoja lastna pravila.

Rodila sem se, da bi se v popolnosti soočila z življenjem,
da bi se izgubila na indijskih vlakih,
da bi se pustila zapeljati nevarnim moškim,
da bi srečala različne obraze, kraje in kulture,
da bi preživela vso noč zunaj v pragozdu,
da bi tekla z volkovi,
da bi bila popolnoma prevzeta,
da bi se pustila odnesti nevihti,
da bi ostala s strtim srcem,
uničena, omamljena, šokirana,
izgubljena in vržena v globino.

Rodila sem se, da bi si umazala roke,
da bi dobila pesek v usta,
blato na rokave,
trne pod podplate,
rodila sem se, da bi skočila v prepad.

Rodila sem se, da bi srečala Nezemljane,
da bi izvajala rituale,
da bi se odprla na ceremonijah,
da bi segla preko časa in prostora,
da bi z odprtimi rokami sprejela magijo,
da bi se popolnoma izgubila.

Rodila sem se, da bi vse občutila,
da bi vse okusila,
grenek okus žalosti,
polni okus prevare,
sladek okus ljubezni.

Rodila sem se, da bi se naučila ravnati s spremembami,
rodila sem se, da bi spoznala resnico,
da bi se naučila leteti.

Rodila sem se, da bi se naučila jezika ljubezni,
kako razvezati in osvoboditi srce,
kako prepustiti vse, da odteče,
kako izpustiti pričakovanja.

Rodila sem se, da bi spoznala občutek,
ko vse izgubiš, razen tistega, kar je resnično pomembno.
Rodila sem se, da bi živela življenje,
ki bo z mene odstranilo vse, kar ni resnično.
Kar nisem jaz.

Jaz sem feniks.
Rojena sem, da razprem peruti in poletim proti soncu.
Da zgorim in se spremenim v pepel.
Da padem nazaj na Zemljo in se zopet dvignem.

Ko bom stara,
bom ponosna na svoje brazgotine,
svoje gube, svoje spomine,
svoje zgodbe, svojo modrost,
svojo svobodo.

Rodila sem se, da bi bila svobodna.
Zato ne morem ostati.

~ Sanne Burger ~
(prevedla Mojca Platinovšek)

Na kratko

Odnos potrebuje nego

Komentiraj

Stala sem v kuhinji in solze so mi tekle po licih.
Ponovno sem se počutila zapuščeno in tako zelo samo.

Ponovno se mi je potrdilo, da tudi, ko si upam in na glas prosim za pomoč, ostanem brez.
In bila sem na tem, da zdrsnem v svoje znane mehanizme pobega.

Vendar sem ostala.
Dovolila sem si solze.
In dopustila sem si, da sem v polnosti čutila.
Bolečina je bila neznosna. In imela sem občutek, da me bo razparala na pol.
Vendar sem ostala v stiku z njo.
Jokala sem. In čutila vso bolečino.

Dovolila sem si prepoznati svojo potrebo.
Hkrati pa sem vedela, da sem zamudila še eno priložnost, da se v polnosti izrazim. Jasno in glasno.

Ponosna sem bila nase, ker sem povedala kaj čutim.
Hkrati pa sem zaznala svoja pričakovanja, ki so se pokazala v ozadju.

Vsak dan znova prihajam v stik s pričakovanji, ki jih imamo v medsebojnih odnosih.
Vendar danes vem, da v resnici “ni fer”, z besedami mojega moškega, da od njega pričakujem karkoli.

Razložil mi je, da je takrat, ko delam usluge, za katere me nihče ni prosil, kot bi dala darilo in potem pričakovala, da mi bo dal nekaj v zameno. Vendar on takega darila noče.
Noče čutiti obveze. In pričakovanja ga vedno poženejo v beg.

Sodobna ženska ogromno pričakuje od svojega intimnega partnerstva.

Tudi sama sem že pisala o tem kaj si prebujena ženska zasluži s strani prebujenega moškega. Veliko govorim o tem.
In ja, vem, vse si želimo junaka, bojevnika, kavalirja, mojstra prisotnosti, ki ti namenja svojo nedeljeno pozornost.

Vendar iz izkušenj vem, da moški ni in ne more biti vse to ves čas. In s tem se moraš pomiriti.
Ti moraš pri sebi sprejeti, da smo vsi na koncu samo ljudje z vsemi izzivi, s katerimi te življenje sooči.

Večina moških, ki jih srečam so ljubeči, čudoviti moški, zavezani svoji rasti in hkrati z vsemi ranami, ki jih imajo v sebi. In tega ne smeš pozabiti.

In to kar vedno znova vidim je, kako pomembno je, da snameš svoja rožnata očala pričakovanj in se odklopiš o novodobne pravljice o dušah dvojčicah in popolnem odnosu, kjer so na koncu vsi srečni do konca svojih dni.

Pričakovanja ubijajo odnose. Vedno.

Odnos z moškim raste iz semena, ki ga skupaj posadita.
Večina bi želela imeti sadež, končni rezultat že na začetku.

Pozabimo na to, da vsaka rastlina potrebuje čas in nego, da zraste in zacveti, ter ustvari plodove.

Odnos je potrebno negovati, če želiš izkušati globoko povezanost, intimnost, odprtost in ranljivost.

Potrebno je ustvariti prostor v katerem oba čutita povezanost, domačnost, toplino in nežno sočutje.
Vse to moški še posebej potrebuje, da ob tebi postane najboljši moški, ki lahko je.

Rada rečem, da je ženska tista, ki iz svojega moškega izvabi najboljše ali pa najslabše.
Lahko si varuhinja ljubezni ali pa uničevalka ljubezni. To je vedno izbira.

Kamorkoli usmerjaš svojo pozornost, to raste. Tvoja pozornost je kot gnojilo, hranilo za tvoje navade.
Če se osredotočaš na strahove, pomanjkanje, izgube in neuspehe v svojem odnosu pritegneš situacije in okoliščine, ki temu pritrjujejo.
In če se osredotočaš na moč, uspeh, ljubezen, razkošje življenja in zaupaš v življenje so tudi situacije in okoliščine tiste, ki temu pritrjujejo.

To razloži zakaj sta tako uspeh kot neuspeh rezultat navade.

V naravi ima vsako okolje svojo vibracijo in vse, kar je del določenega okolja se mora tej vibraciji prilagoditi, se uglasiti nanjo. Zato tropska drevesa ne rastejo na Aljaski.

Človek je edino bitje na Zemlji, ki ima svojo voljo in s tem moč, da ustvari svojo uglasitev na karkoli izbira v svojem življenju skozi navade.

Vendar je ustvarjanje nove navade vse prej kot enostavno.
Terja čas in doslednost. Nenehno ponavljanje, nenehno izbiranje tega na kar se uglašuješ.
Zavestna kreacija gre z roko v roki z vztrajnostjo, zaupanjem vase in zvestobo svoji izbiri.

Majhni koraki te vodijo tja, kamor izbiraš. Zato je dnevna praksa ključnega pomena.

Ženska ustvarja vibracijo okolja, ki mu pravimo odnos.
Ko odnos ustvarjaš zavestno, lahko ustvariš okolje, ki neguje in varuje ljubezen.

In da bi lahko varovala Ljubezen je pomembno, da najprej poskrbiš zase, si radikalno iskrena, pogumna, da nahraniš svojo žensko dušo, si povrneš svojo moč, da Ti postaneš alkimistka ljubezni.

Ustvarjanje navade, ki varuje in neguje ljubezen terja čas, potrpežljivost in vztrajnost. Tega nihče ne more narediti namesto tebe.

Iz lastnih izkušenj vem, da so težave v odnosu hranila za rast in lastno evolucijo. Da je vsak neuspeh v resnici mesto, kjer se skrivajo semena uspeha in izjemne povezanosti.

Vendar moraš ta semena negovati in jih hraniti, da zrastejo v močno rastlino.

In da bi zraslo močno drevo ljubezni potrebuješ okolje povezanosti, domačnosti, topline in nežnega sočutja, ki ga moraš ustvariti.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja

Neguj Luč v Sebi!

Uvodnik januar 2020

Komentiraj

Hecen je ta občutek vstopanja v novo.
Ne le novo leto, temveč novo desetletje.
In ob tem se zelo dobro spomnim, kako sem vstopala v desetletje, ki smo ravnokar zapustili. Zato mi je jasno, da je vstop v to novo, ki je pred nami nekaj, kar želim izvesti bolj zavestno in predvsem z večjo mero prisotnosti in notranjega miru.

Začelo se je s pregledom leta 2019 in tega, kaj so darila, ki jih želim nesti s seboj v novo.
Najpomembnejša lekcija leta 2019 zame osebno je bila, da slediš sebi in da ostajaš zvesta sebi.

Kar sploh ni enostavno, če si se naučila, da slediš drugim in pozabiš nase.

Kaj je resnično moje, moje?
To je vprašanje, ki si ga postavljam v svoji kreaciji leta 2020

Počasi se jasni.
Jasnost mi pomaga.

Tako kot mi pomaga odslikava.
Ker včasih potrebuješ nekoga, ki te dregne in vpraša;
Si zihr?

Vem, da včasih potrebuješ pomoč na poti k sebi.

Da postaviš nov temelj

Začneš novo leto….
S prijaznostjo, ljubeznijo in srčnostjo.

Dopustiš Sebi…
Da se odpreš in sprejmeš nove globine in širine Ljubezni.

Ljubiš Sebe kot si želiš, da bi drugi ljubili Tebe.

Če je bilo leto 2019 pod vtisom razpuščanja starih struktur, je prehod v novo zelo obarvan s srečanjem Saturna in Plutona, dveh arhetipskih igralcev na nebu, v ozvedju Kozoroga, samo odslikava dogajanje, ki se dogaja na arhetipski ravni v vsakem posamezniku.

Svet kot ga poznamo se ruši pred našimi očmi. Imperiji se podirajo. Stare strukture se podirajo.
Stvari ne delujejo več. Stari načini ne funkcionirajo.
In ta razpad se ne dogaja zunaj v svetu, temveč v vsakem posamezniku.
Odvija se v tebi.

Kakršenkoli preboj potrebuješ, se lahko zgodi samo skozi tebe.
Zato je pomembno razpuščanje struktur v tvoji notranjosti.

Zavestno ustvarjanje novega temelja.
Zavestno izbiranje.

Zdaj je čas, da nehaš z odlašanjem na enkrat mogoče, ki nikoli ne pride.
Če ne boš sledila spustu v globine, se ti v tm letu utegne zgoditi ugrabitev s strani tvoje Duše. To zgodbo sem postavila v središče, ker bo v 2020 velikokrat slišana. Da ne bo kdo rekel, da ni vedel!?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

V središču

Povabilo v novo desetletje…

Komentiraj

Pisala mi je, da je v zadnjih desetih letih zaradi številnih novih vlog v svojem življenju, pozabila nase. In telo jo je v 2019 močno opozorilo, da je čas zanjo.

In ni edina.
Toliko žensk mi je v letu 2019 povedalo isto… ne morem več.
Ne znam več naprej.

Uprlo se ji je, da bi prebrala še eno knjigo.
Uprlo, da bi poslušala še eno predavanje.

Vsega je preveč.
Vase ne more več sprejeti ničesar več.
Uprlo se ji je, da bi vsebino še naprej točila od zunaj.

Ob tem je pozabila, da je potrebno skodelico izprazniti, da bi jo lahko ponovno napolnila.

Danes številne ženske živijo popolno življenje.
Imajo moža, otroke, avto, hišo s popolno belo ograjo in travo pred hišo, psa, ki zaokroži popolno podobo, ki pa je popolna samo navzven.

V sebi pa čutijo praznino.
Votlo praznino.
Ki je ne morejo zapolniti z ničemer.

Kljub temu, da hodijo na jogo, delajo vaje za pomlajevanje, pijejo smootije in jemljejo vse prehranske dodatke po spisku.

Večina žensk, s katerimi pridem v stik, hrepeni po tem, da bi v svojem življenju našle pomen in namen življenja, ki ga živijo.
Hrepenijo po tem, da bi našle način, da prispevajo, da bi naredile pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

V svoji goreči želji, da bi prišle do tega, na svoje neskončne sezname dodajajo številne obveznosti, aktivnosti in vedno nove prakse. Vendar ne glede na to koliko tehnoloških pripomočkov imajo, da bi zmogle hiter tempo življenja, ki ga živijo, ne glede na vse kar počnejo, pride čas, ko klic Duše preglasi vse ostalo.

Kajti Duša tista, ki je razlog za tvoje rojstvo.
Duša predstavlja samo esenco tvoje življenjske misije.

Poleg hrepenenja, ki ga čutiš v sebi, je enako močno še eno čustvo in to je strah, da boš našla to, kar iščeš. V sebi veš, da bo to pretreslo tvoje življenje, tvoj občutek varnosti in bo spremenilo odnos z vsem, kar ti je ljubo.

Ko čutiš, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj, iščeš.
Greš na terapijo.
Greš k zdravilcem.
Bereš knjige. Poslušaš seminarje.
Ja, iščeš.

Želiš si zdravja. Želiš si celovitosti.
In voljna si prehoditi določeno razdaljo.

Vendar želiš imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo.
Nisi pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih si zgradila svoje znano in udobno življenje, ki ga živiš. Temelj tvojega osebnega, kot družabnega življenja so učenja, ideje, ki si jih prevzela od drugih. Tvoj temelj je trhel.
Vendar ignoriraš tihi glasek v sebi, ki te kliče.

Nisi voljna tvegati, da bi izgubila vse kar imaš. Samo več hočeš.
Več denarja. Več ljubezni. Več lepote. Več vitalnosti. Več modrosti.
Več.

In tvoje najgloblje hrepenenje ostaja neizpolnjeno.
Največkrat tega sploh nočeš videti.

Ker na eni ravni veš, da vstop v življenje Duše terja visoko ceno – smrt.
Umreti mora znano in udobno.
Ravno tisto, kar si prizadevaš obdržati.
Ker življenja ne moreš nadzorovati.

Da bi razkrila skrivnosti svoje Ženske Duše se moraš podati v neznano.
Stopiti moraš globoko v svojo notranjo temo.
Se razširiti. Postati vidna.
Stopiti v svet negotovosti in nevarnosti.

In logično je, da nihče ne bi mimogrede in z lahkoto izbral tega.

Običajno te na to popotovanje v globino, v temne misterije tvoje Ženske Duše pripelje kriza.
Kajti Duša bo vedno dosegla svoje.
Ustavila te bo.
Z boleznijo.
Z ločitvijo.
Z izgubo.

Klic duše je kot potres, ki podre tvoje življenje znanega in udobnega.

In izgorelost je eden od načinov, ki te opominja na notranjo nepovezanost.
Sporoča, da ne moreš več živeti življenja brez pomena.
Duša je tista, ki te kliče k prebujenju in od vsake ženske je odvisno ali ta klic sliši ali presliši, kar jo vodi v izgorelost ali številne druge zdravstvene težave, ki so vse prepogosto klic k prebujenju.

Duša je tista, ki ti pokaže, kako obnoviti odnos z misteriji univerzuma.
Duša je tvoja notranja divjina in z njo najlažje stopiš v stik v divjini, v naravi.

Ob tem je zanimivo to, da imajo mnogi do divjine odpor, ker jim predstavlja nevarno, celo prepovedano mesto. Globine oceanov, džungle ali gozda so strašljiva mesta, kamor se ne podajajo.

Narava je v latinščini Natus- da se rodiš.
Narava stvari je dinamični princip, ki drži stvari skupaj in jim daje identiteto.
Duša je tvoja narava. Drži skupaj individualnost in ti daje identiteto.

Narava je odvisna od nas. Od tebe in od mene, da utelesimo svojo Dušo, svojo naravo.
Kajti svet se ne more v polnosti izraziti, če vsak od nas ne izrazi sebe.
Pomanjšana Duša pomeni pomanjšana Narava.

Je potem kaj čudnega, če se z naravo tam zunaj dogaja kar se dogaja!?

Sodobna družba je izgubila stik z Dušo.

Ustvarili smo predvidljivo varnost, lažno normalnost, materialno udobje, površinsko zabavo in iluzijo večne mladosti.

Ob tem pa pozabili, da te kontrola, zloraba, izraba virov, upravičenost in ignoranca ne pripeljejo v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko.

Da bi lahko v polnosti utelesila svojo Dušo in zaživela kot ženska za katero si se rodila, da si, moraš odrasti. Prevzeti moraš odgovornost zase in za svoje življenje.

To je prvi korak.
S tem se začne.

In izziv sodobne družbe je, da velika večina ljudi nikoli ne odraste.
Večina ne doživi iniciacije prehoda v odraslost.
Enostavno prestavijo odvisnost s starša na institucijo, akademskega »starša«, za mnoge je starš korporacija, religija, biznis ali vojska. Za druge so to tolpe, so-odvisniški odnosi ali odvisnosti.

Leto 2020 predstavlja močan klic, klic v odraslost.
Zdaj je čas, da prevzameš odgovornost za svoje življenje. To je čas, ki te bo silil v to, da odrasteš.
Premik skozi proces iniciacije terja, da spustiš znano in udobno.

Ker se tako težko odpovemo udobju in dobremu življenju podaljšanega mladostništva, ki jo mnogi vlečejo še v trideseta, štirideseta in petdeseta je epidemija izgorelosti zgolj opomnik.

Opomnik preobrazbe, ki je nujen, če želimo preživeti kot celota.
Vstop v življenje Duše – v življenje strasti, čarobnosti in služenja terja visoko ceno – psihološko obliko smrti.

Vprašanje je le ali boš sledila klicu in šla v svoje podzemlje kot Innana, ki je šla skozi svojo iniciacijo zavestno ali boš počakala, da te ugrabi tvoja Duša, kot se je to zgodilo Perzefoni.

Izbira je vedno zgolj in samo tvoja.

Če na tej poti potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Neguj Luč v Sebi!

Uvodnik december 2019

Komentiraj

Zagotovo poznaš zgodbo o nadgradnji računalnika. Ne moreš naložiti najnovejše verzije super duper novega programa, če je tvoj računalnik počasen zaradi vsega, kar je na njemu in če nisi obnovila programske opreme.

Pri nas je hči začela z digitalnim risanjem, kar je za seboj potegnilo to, da se je računalnik sesuval. Vse skupaj je razpadalo, ker računalnik ni bil dovolj močan.

Najprej je bilo potrebno kupiti nov večji in hitrejši disk in potem še spomin. Skratka, računalnik je bilo potrebno nadgraditi, da je stvar sploh delala.

In ob takih prehodih kot je tale pred nami smo kot posamezniki na podobni preizkušnji ali bo tvoje notranje vezje, tvoj živčni sistem, tvoje notranje povezave, ali bodo zdržale nove programe, ki se nalagajo. In potrebno je ustvariti prostor.

Se spomniš, kako si pred 10 leti vstopala v novo desetletje?

Jaz se zelo dobro spomnim, kako zelo sem bila raztreščena na tisoč strani. Zato vem, kako pomembno je, da se zbereš, da delčke sebe zbereš v celoto in si to, kar si. Zdaj je čas, ko se počasi pripravljamo na novo. In del te priprave je opuščanje tega, česar ne boš nesla s seboj v novo desetletje. Pomembno je, da veš kdo si. In da veš, kaj je tisto, kar si želiš, ko stopaš v novo.

Začne se s tem, da si pripraviš prostor za novo.

Da opustiš vse tisto, kar te bremeni na fizični, čustveni, mentalni ravni. Opuščanje krame je v tem času zelo v ospredju. In to na vseh področjih. Tako na fizičnem področju, kot tudi na čustvenem in mentalnem področju.

Čas te podpira v tem, da spustiš skrbi, stvari, ki jih v resnici ne moraš nadzirati, kontrolirati. Občutke krivde, sram, razočaranja, sodbe, obsedenost s preteklostjo.

Pomembno je, da si v tem trenutku, tukaj in zdaj. In da veš kdo si. Kajti v kolikor ne veš kdo si in kaj je tvoj sever, te bodo možnosti, ki so tam zunaj potegnile vsaka v svojo smer. Tako zlahka slediš idejam drugim in izgubiš stik s svojim centrom.

Zase vem, kako sem desetletja sledila drugim in idejam drugih ljudi. Sledila sem sanjam drugih. In pozabila na svoje sanje.

Včeraj sem se pogovarjala z eno od žensk in mi je rekla, da kar ne more verjeti, kako je v decembru težko upočasniti. Kot da vse zunaj tebe deluje proti tebi.

In če imaš tak občutek, imaš prav.
Do neke mere smo odvisne od zunanjega sistema, zunanjega dela, ki te sili v storilnost, v produktivnost.
In če si v ženskem telesu, je v tem pospeševalniku izziv zaupati in slediti svojemu notranjemu glasu.

Zavestna kreacija leta je pomembna. In pomembno je ustvariti sveti prostor, kjer lahko tvoja duša stopi v ospredje. Pomembno je zaupanje vase, da se zaneseš nase in ohranjaš svojo notranjo povezavo s svojim Bitjem.

Ker kot mi je pisala ena od žensk, tvoje notranje Bitje VE.
Tvoja Duša in srce komunicirata s teboj ves čas.
Vprašanje je le ali slišiš to, kar ti sporočata zaradi preplavljenosti z vsakodnevnimi obveznostmi.

Ustvariti moraš prostor za svojo Dušo in ji prisluhniti.
Zdaj je čas, da poskrbiš za podporo za kreacijo novega desetletja.
Vabim te, da ustvariš desetletje po svoji meri. In rečeš JA svoji resnični moči.
Več o druženju najdeš na spletni strani >>>TUKAJ<<<

Skupaj bova ustvarili sveti prostor za tvoje sanje, za tvoj navdih. S teboj bom skozi to druženje delila prakse, ki so podpora tvoji ženski Duši.

V tem druženju se ne bova pogovarjali o tem kaj bi morala in kako.

Želim te voditi, da ustvariš svoje življenje iz globin tvoje Ženske Duše.
Da stopiš v novo desetletje v tem jin stanju, ko zasajaš seme v plodni pokrajini tvoje duše. In potem sanjaš skupaj z ostalimi ženskami v naši skupni posodi, neguješ to seme v varnem prostoru, da vzklije in gre v rast.

Ker je pomembno, da pustiš stare zgodbe za sabo in v novo desetletje stopiš opolnomočena in rečeš JA svoji resnični moči.

V tem prehodu ti želim vse kar si želiš Ti zase.

podpis

Na kratko

Nega Sebe…

Komentiraj

“Nega sebe pogosto sploh ni videti lepo.

Pomeni, da izdelaš razpredelnico svojih dolgov ali uveljaviš jutranji red ali si sama kuhaš zdrave obroke in nič več ne bežiš od svojih težav in ne razglašaš, da je tisto, kar te zamoti, rešitev.

Pogosto pomeni, da narediš najbolj sitno stvar, ki jo moraš narediti, kot na primer, da se spet spotiš med telovadbo ali strupeni prijateljici poveš, da se nočeš več dobivati z njo, ali da si priskrbiš dodatno delo, da lahko odpreš varovalni račun, ali da ugotoviš, kako se lahko bolj sprejemaš, da nisi več stalno izčrpana od poskusov, da bi bila ves čas vse in potem potrebuješ posebne, od zunaj odrejene odmore od življenja, da lahko narediš osnovne stvari, kot je to, da si v kopalno kad kaneš kapljico olja in bereš žensko revijo in za en dan izklopiš telefon.

Svet, v katerem mora biti nega sebe taka moderna tema, je bolan svet. Nega sebe ne bi smela biti nekaj, k čemur se zatečemo, ker smo tako do kraja utrujeni, da potrebujemo malo olajšanja od stalnega notranjega pritiska.

Prava nega sebe niso solne kopeli in čokoladna tortica, ampak odločitev, da si zgradiš življenje, od katerega ne bo treba redno bežati.

In to pogosto zahteva, da narediš stvar, ki jo najmanj hočeš.

To pogosto pomeni, da pogledaš svojim porazom in razočaranjem v obraz in prirediš strategijo. To ne pomeni, da zadovoljuješ svoje trenutne želje. Pomeni, da se prepuščaš. Izbiraš novo. Pomeni, da včasih razočaraš ljudi. Pomeni, da živiš tako, kot drugi ljudje nočejo, zato da boš lahko zaživela tako, kot drugi ne morejo.

Pomeni, da si pustiš, da si normalna. Navadna. Nič posebnega. Pomeni, da imaš včasih umazano kuhinjo in da se odločiš, da končni cilj tvojega življenja ni imeti dodelanih trebušnih mišic in biti na tekočem z lažnimi prijateljicami. Pomeni, da se odločeš, koliko tvoje tesnobe izhaja iz tega, da ne uresničuješ svojega spečega potenciala, in koliko iz privzgojenega načina razmišljanja, ki ti je bil vcepljen, še preden si vedela, kaj se dogaja.

Če ugotavljaš, da si moraš redno priskrbeti potrošniško nego sebe, je to zato, ker nisi povezana s pravo nego sebe, ki ima le malo skupnega s tem, da “si privoščiš” in veliko skupnega s tem, da postaneš sama svoj starš in sprejmeš odločitve za svojo dolgoročno dobrobit.

To pomeni, da ne izrabljaš več svojega hektičnega in nerazumnega življenja kot izgovor za samosabotažo v obliki omame in odlašanja. Pomeni, da se naučiš prenehati s “popravljanjem sebe” in začneš skrbeti zase … in morda ugotoviš, da skrb zase ljubeče reši ogromno težav, ki si jih hotela že prej odpraviti.

Pomeni, da postaneš junakinja svojega življenja, ne žrtev. Pomeni, da na novo preurediš, kar imaš, dokler tvoje vsakdanje življenje ni več nekaj, od česar si moraš opomoči na terapiji. Pomeni, da ne izbiraš več življenja, ki je dobro videti, pred življenjem, v katerem se dobro počutiš. Pomeni, da zaprmej opustiš nekatere cilje, zato da se lahko posvetiš drugim. Pomeni, da si iskrena, tudi če to pomeni, da te ne bodo vsi marali. Pomeni poskrbeti za svoje potrebe, da ne boš več tesnobna in odvisna od drugih ljudi.

Pomeni, da postaneš takšna, kot želiš biti in kot ti je namenjeno biti. Nekdo, ki ve, da so solne kopeli in čokoladna torta za to, da v njih uživamo življenje – ne da od njega bežimo.”

Brianna Wiest

prevedla: Ana Pavec, december 2019

Ko zadiši...

Bela omela

Komentiraj

BELA OMELA (Viscum album)

Le kdo ne pozna zimzelene, grmičaste rastline, ki raste kot polzajedalka skoraj na vseh vrstah dreves, predvsem v ne vzdrževanih sadovnjakih? Polzajedalka se imenuje zato, ker črpa vodo in hranila iz gostujočega drevesa, v katerega požene korenine, ga s tem nekoliko izčrpava, a s pomočjo fotosinteze v zelenih listih sama tvori sladkor in druge organske snovi, ki jih potrebuje. Usnjati, suličasti listi in rahlo olesenelo steblo imajo značilno zeleno ali rumeno barvo. Rastlina je dvodomna, torej so na enem grmičku samo moški ali pa samo ženski cvetovi, iz katerih jeseni nastanejo plodovi.

Včasih so iz njenih sladkih, belih, lepljivih jagod s strupenim semenom izdelovali lepilo, ki so ga, predvsem Rimljani, uporabljali za lovljenje ptic. Od tod izvira tudi njeno latinsko ime viscum – ptičje lepilo. Stari narodi so jo častili kot sveto rastlino, za Kelte je bila zdravilec vsega, predvsem pa omela iz hrasta. Do nje so imeli poseben odnos in zelo so pazili, da ne pride v stik z zemljo, kajti kot rastlina, ki raste na drevesu, na zemljo ne sodi.

Že pri Keltih je veljala za zelo staro rastlino, prištevamo jo k davnemu času, ki je že minil. V Angliji še danes ni Božiča brez omele in zaljubljenci se poljubljajo pod njo, kar naj bi jim prineslo srečo v dvoje. Tudi stari zdravilci, kot so Hipokrat, sv. Hildegarda, Kneipp in mnogi drugi so pisali o njej. Bela omela je rastlina, ki jo nabiramo pozimi – novembra, decembra, januarja in februarja. S škarjami odrežemo grmičke iz dreves, pazimo, da ne pade na tla, nato pa potrgamo mlade vejice z lističi. Pri tem pazimo, da ne nabiramo belih jagod, saj povzročajo želodčne težave. Lističe posušimo na toplem, zračnem prostoru. Zelo počasi se sušijo, zato moramo biti pozorni, da so res suhi, preden jih shranimo. Omelo pobiramo predvsem z listavcev (npr. jablan), jelk in smrek. Ne pobiramo je z oreha in tudi omela s hrasta ima nekaj teoretičnih nasprotnikov, a tudi privržencev – ti so pretežno starodobni zeliščarji in poznavalci.

V tradicionalnem ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo za podporno zdravljenje povišanega krvnega pritiska (pravzaprav uravnava pritisk), za zdravljenje vnetnih sprememb na sklepih (artroz, protina, obolenj medvretenčnih ploščic), za podporno zdravljenje rakavih obolenj, tudi pri preprečevanju ponovitev in nastanka zasevkov. Ugodna je njena uporaba pri boleznih srca in ožilja (tudi arterioskleroze), saj krepi srčno mišico, s čemer se ureja tudi krvni tlak in posledično navale krvi v glavo, šumenju v ušesih, omotici, neurejenem mesečnem perilu, vpliva pa tudi na krvavitve v poporodnem obdobju …
Predvsem pa bela omela povečuje presnovo in dviguje dejavnost žlez. Poskrbi za zmanjšano izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke ter lajša bolezni, ki so posledica premočnega delovanja ščitnice. Deluje tudi diuretično, vendar je v čajnih mešanicah za odvajanje vode zaradi drugačnega postopka priprave ne uporabljamo. Lahko pa jo pripravimo posebej in jo pred uživanjem pomešamo z že pripravljenimi zeliščnimi napitki.

Čaj iz lističev in drobnih vejic bele omele pripravljamo po hladnem postopku in med pripravo, ko ga segrevamo, nikakor ne sme zavreti. Lističe omele nadrobimo in jih prelijemo s hladno vodo, v kateri naj se namakajo 6 – 10 ur. Nato precedimo in malo pogrejemo. Čaj pripravimo vedno sproti, torej zdrobljene lističe namočimo zjutraj in zvečer, če ga bomo uživali dvakrat dnevno. Priporočena uporaba je okoli dva tedna, nato naredimo vsaj tako dolgo pavzo, preden ga ponovno uživamo.

Tudi tinkturo bele omele si lahko pripravimo sami. Po posvetu z zdravnikom jo jemljemo 2-3x dnevno po 15 kapljic, in to pri motnjah ščitnice, blagi srčni aritmiji, sladkorni, povišanem pritisku in holesterolu. Pripravimo jo tako, da 10 g posušene bele omele nadrobimo in jo za tri tedne namočimo v 1 dl žganja s 55 odst. alkohola. Precedimo in hranimo na temnem prostoru.

Pripravki iz bele omele se v času nosečnosti ne uporabljajo. Prav tako se posvetujte z zdravnikom, če imate zelo povišan krvni tlak ali se že zdravite za katerokoli srčno boleznijo. Tudi čaj lahko negativno vpliva na naše telo, če je postan ali nepravilno pripravljen.

Belo omelo proučujejo s pomočjo znanstvene medicine in je ena najbolj raziskanih rastlin. Tudi Rudolf Steiner, utemeljitelj walfdorske pedagogike, biodinamičnega kmetovanja, antropozofske medicine, je razvil metodo zdravljenja raka – omelino terapijo, ki jo še danes uporabljajo v antropozofskih medicinskih krogih. Zelo uspešno jo uporabljajo predvsem za zdravljenje raka dojk. Omela deluje na tudi na dušo, rahlo protidepresivno in daje pogum, da človek svojo bolezen sprejme in se odloči za boj proti bolezni, katere del je tudi strah, ki se širi. Tukaj pomaga omela, da človek s svojim stanjem bolje shaja. Pri tumorjih so celice preveč povezane s telesom, jaz se identificira z zemeljskim telesom in ne z dušo (materializem?). To je stanje za-dušitve. Moderen človek tudi več vdihuje, kot izdihuje, kar povečuje našo napetost. Zato je zelo pomemben izdih, ki sprošča, čisti. Naša čutila so preveč usmerjena v zunanji svet. Če tako ostane, se duša ne more naprej razvijati, ker bi se »za-zemljila« in človek prejme zdravilo za dušo – bolezen. In duši, ki je preveč navezana na materialno, omela, kot nezemeljska rastlina lahko zelo pomaga.
Zakaj ravno bela omela in kako jo antropozofi povezujejo z rakom?

Njeni enostavni listi rastejo iz ene točke. Tako se začne, ko seme, ki sta pravzaprav klična lista, pristane na drevesu. Omela ni del drevesa, je nekaj tujega na njem. V naslednjem letu iz rozete zraste steblo, ki s seboj dviguje liste. Je okrogla, pri njej ne poznamo zgoraj in spodaj. Raste iz centra v vse smeri. Zgleda, kot rastlina, ki znova in znova kali, le da s temi “kličnimi listi” raste vedno naprej. Je preprosta rastlina, list je enoten. Cel grm zgleda, kot, da je zloženka kalečih rastlin, ki ne pridejo naprej, ne zrastejo dalje, kot do kličnih listov. In s tem oblikuje večletno rastlino.

Cveti minimalistično, na sredini med listoma z drobnimi luskami. Cvet je zelo provizoričen – dozdeven. Dela dve različni obliki cvetov, eni grmi imajo le cvetove s cvetnim prahom, na drugih pa se oblikujejo plodovi, te grmičke radi uporabljamo kot dekoracijo za božič. Na začetku tri do štiri leta samo raste, ne cveti. Ko zacveti, pa izgubi svojo »normalno« podobo rastline in preide v kroglo. Zacveti februarja, marca in takrat jo obiščejo mravlje, muhe, če je toplo tudi čebele.

Pozimi se oblikujejo jagode, ki jih oblikuje pod cvetom. Jagoda je pravzaprav del stebla, ki se je oblikoval v plod. V plodu pod kožo je tanek sloj, ki je sladkega okusa. Je zelo lepljiva in v tem lepilu sta dve semeni, ki sta v bistvu kalčka in ne semena. Ležita v sredini prosojne mase, sta zelena in zelo odvisna od svetlobe. Vidimo torej, da ima zelo poseben odnos do sonca, ne pa tudi do zemlje. Ptič, ki je zelo pomemben za razvoj omele, poje to jagodo in čez petnajst minut pride zadaj ven. Kar mu tekne zadrži, kar pa pride ven, se nalepi na vejo. Lepljiva snov se posuši s kličnimi listi pa se dolgo na videz ne zgodi nič. V naslednjem obdobju požene korenina. Je aktivna in se trudi prebiti v kambij, s katerim bo povezana z drevesom. Zunaj kambija teče voda od zgoraj navzdol (sladkor od sonca nosi s seboj) a bela omela se povezuje s tisto vodo, ki prihaja od zemlje in s seboj nosi sol. Kjer raste bela omela postane drevo debelejše.
Omela tvori enost z drevesom in raste z njim. Raste na drevesu in tam ostaja. R. Steiner opisuje omelo kot rastlino, ki je brez, da bi se kaj dosti spremenila, prišla iz davne preteklosti in je na tedanjem razvoju tudi ostala.

Kako se razvija v toku leta?
V celem letu ji zraste stebelce in dva lista, okoli cele krogle. Tudi omela na novo odžene spomladi. Raste od spodaj navzgor do junija. Potem je Janezovo, ko je sonce najvišje, dnevi se pričnejo krajšati. Med rastjo začne obračati poganjke sem in tja, vsak dan so drugače obrnjeni. To dela zaradi rasti in nato se oblikuje v grm. Kmalu je čas, ko zaključi vegetativni razvoj in razvija cvetove, ki zacvetijo naslednje leto pozimi. Je drugačna, kot druge rastline in je neodvisna od reda drugih rastlin. Bela omela diši. Če je veliko prahu, diši kot mango. Listi na grmičkih, kjer se razvijejo plodovi so zeleni in tam, kjer rumenkasto cveti, so tudi listi rumeni. Takrat se grmički med seboj ločijo, po dveh mesecih, po zaključku cvetenja, se več ne.

Kako prepoznamo, katera omela bo zdravila raka?
Omela od svojega drevesa tudi nekaj vzame. Vzame živost drevesa in ta eteričnost oz. živost je pri drevesu zelo komplicirana. Vsako drevo ima svoj »stil«. Stil živega med lipo, se na primer zelo razlikuje od hrasta ali jablane. Omela prevzame del te drevesne »organizacije«. V Avstraliji npr. srečamo omele, ki tako povzamejo stil drevesa, da celo prevzamejo njegovo podobo. Pri nas omele tega ne delajo. Torej z drugimi besedami, bela omela lahko to sposobnost drevesa prenese v zdravljenje. In pomembno je, katero omelo vzamemo za zdravljenje in katero je drevo, na katerem raste. To potem primerjajo s konstitucijo in karakteristikami človeka.

Vzamejo poletni sok in zimski sok bele omele. Poletni sok je še preden se začne obračati na eno in drugo stran, pred Janezovim. Zimski sok, do januarja, ko je rastlina pred cvetenjem in je najbolj »pri sebi« in močna, da se lahko uveljavi v mrzli zimi in zacveti. Ta dva sokova privedejo v »odnos« in šele nato, po posebnih postopkih naredijo zdravila. Zdravila injicirajo direktno v tumorje. Kadar je človek izčrpan in »iz sebe« je temelj za raka. Takrat del telesa, nekaj v njem, samostojno dela. Kot, da sile življenja padejo narazen. Nekje se oblikuje organ, ki ni del nas. In svojo organizacijo okrepimo z omelo, ki ima svojo organizacijo, saj je omela centrirana na samo sebe in s to svojo značilno rastjo ustvari notranji prostor, ki simbolizira neke vrste duševnost.

Pri zdravem človeku je jaz prisoten v vsaki celici. Omela spodbuja tudi toploto. Toplota = ljubezen. Zdravljenje raka z belo omelo pri nas še ni možno. V sosednji Avstriji in npr. Nemčiji, pa je to stalna antropozofska praksa.

Patricija Šenekar

Novost

Adventni koledar za dušo

Komentiraj

Ko mi je rekla, da delam nekaj zelo pogumnega, je nisem razumela.

“Kako to misliš?” sem jo začudena vprašala in čakala pojasnilo.
“Praznični čas je čas, ko je ženska obremenjena bolj kot kadarkoli.
Darila, peka slaščic, družinska kosila, srečanja, praznovanja s prijateljicami in s sodelavci.

Ženska je v stresu.
In ti.
Ti ji rečeš, naj si v tem najbolj norem in prezaposlenem času, ko jo vse sili, da se obrne navzven in se zabava, vabiš, da se spusti v stik s seboj.
Pogumno dejanje.

Veš zakaj?
Ker te ne bo slišala.
Ker te ne bo poslušala.
Ker se ji zdi, da si ti nora, da jo vabiš v stik s seboj.”

Ja, res je.
Nora sem.
Popolnoma in čisto nora.

Ker mi je mar.
Ker vem, da je to čas, ko lahko napolniš svoje baterije in se prenoviš bolj kot v katerem koli času leta.
Ker vem, da je adventni čas, čas, ko se enostavno moraš potopiti v lastne globine.

In zato je moje povabilo Zate, da si v tem najbolj divjem času leta podariš 5 minut zase.
Ker vsak trenutek šteje.
Ker vem, da je to čas, ki bo tvoje največje darilo Sebi.

SI zraven?
Začnemo 1.12.2019
Preživi prvo adventno nedeljo z razumevanjem kaj predstavlja in kako jo maksimalno izkoristiš…. Zase!

24 ritualov, za vsak dan Adventa.
24 daril Zate.
Ker si želim Zate, da zaupaš vase, se zaneseš nase in zasiješ kot Ti!

Tudi in še predvsem takrat, ko je videti, da vse okoli tebe dela proti tebi.
Ker v praksi vem, kako pomembno je, da držiš svoj prostor in si v stiku s seboj, ko si v stresu, ko je videti, da vse razpada in si izzvana. Da znaš biti v množici in hkrati sama s seboj.

Ker vem, da nisi tukaj, da bi bila nekje v ašramu, v jami, stran od množice.
Odnosi so tisti v katerih mojstriš sebe.
Odnosi so naši sodobni templji.
Izmojstriti moraš sebe, da si to kdor si, tukaj in zdaj.
V svojem norem delovniku, s sitnimi otroci in prezaposlenim možem.

Ker verjemi mi, svet spreminjaš iz sebe navzven.
S svojim izžarevanjem, s svojim sijem.
Ampak to je tema za kakšen drugi pogovor.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja

advent

Neguj Luč v Sebi!

Uvod november 2019

Komentiraj

Še čisto malo in bo tukaj 2020.

2019 bo odletelo kot bi pihnil in ponovno bo aktualno manifestiranje in vse ostalo, kar si postavljamo na začetku leta.
Jaz tole žetev letos, skupaj s pobiranjem sadov, delam na zelo drugačen način.
Skozi hvaležnost.

Ker če kaj vem, potem je to, da je hvaležnost vedno izbira.
Je drža. Tvoja paradigma. Pogled na svet.

Hvaležnosti ne moreš kupiti. Ali je dobiti. Moraš jo začutiti.
V resnici je hvaležnost občutenje.
In da bi lahko občutila se moraš odpreti in postati sprejemljiva za vse, kar že imaš.

Pogovarjala sem se s svojo mentorico. Kot zanalašč sva imeli klic na noč čarovnic, kar je bilo sila simbolično dejanje. In ena od stvari, ki jo je podelila je bilo, da je tvoje delo po tem, ko poveš kaj bi rada, samo to, da si sprejemljiva in narediš vse, kar je v tvoji moči, da ostajaš odprta za to, kar si rekla, da si želiš.

In to je pogosto izjemen izziv za večino žensk, saj to pomeni, da si morajo dopustiti, da so ranljive.
Odprtost je intimno povezana z ranljivostjo, v kateri tvegaš tudi to, da boš ranjena.
In to je nekaj čemur se velika večina poskuša izogniti.
Kajti ko si ranjena, to boli.
In vendar edina pot v odprtost, v sprejemljivost, v hvaležnost vodi skozi ranljivost.

V zadnjih letih sem se veliko ukvarjala s polarnostjo v naših življenjih in z dejstvom, da imamo ljudje po večini raje negativne novice kot pozitivne in se bolj ukvarjamo s svojimi pomanjkljivostmi, kot dobrimi stvarmi.
Tudi zadovoljstvo in sreča, ki ju mnogi iščejo z željo, da bi vedno bili le v tej polarnosti se nekako ne obnese, saj življenje vse uravnoveša z drugim koncem magneta, ki prinese nezadovoljstvo in žalost.
Moja izkušnja je, da je izpolnjenost tista, ki le je, ni ne pozitivna in ne negativna.
Lahko si izpolnjena in vendar se soočamo z vsakodnevnimi izzivi.

Prvi korak k izpolnjenosti je, da postaneš hvaležna.
In pomembno je, da si najprej hvaležna za vse kar že imaš v svojem življenju.
Če imaš dom, avto, družino, si med bogatejšimi ljudmi in verjetno bi bil že skrajni čas, da spremenimo vrednote in pogled na to, kaj pomeni biti v izobilju.

Kajti vse se začne s hvaležnostjo za to, kar imaš.

Zato sem mesec november posvetila hvaležnosti, ki jo mojstrim vsak dan, naslednjih 28 dni.
Vsak dan je na voljo praksa.
In spodbujale se bomo v tem najtemnejšem delu leta, da bomo krepile hvaležnost.

Mojster Eckhart: “Če je edina molitev, ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala, bo to zadostovalo.”

podpis