Še vedno se živo spomnim mojega prejšnjega življenja, ki je bil prežet s hitrostjo in prenapolnjenim urnikom. Dirjala sem skozi dan, z žgočo željo po uspehu v sebi. Kljukala dosežke in opravljene obveznosti na svojem neskončnem seznamu. Potiskala sem, se borila, se trudila in delala na tem, da bi do štiridesetega naredila večino stvari na svojem seznamu želja. Seveda vem, da ima narava moškega svoje mesto v moji notranjosti in v mojem življenju, vendar je bilo to življenje odsev popolnega neravnovesja v meni.
Bila sem moškinja. In na to sem bila več kot ponosna.

To, česar nisem vedela je, da te tako življenje prej ali slej ujame in terja svoj davek, ki se če ne drugje pozna na zdravju; fizičnem, mentalnem, čustvenem, na občutku dobrobiti. In ko v svojem življenju voziš vedno hitreje in potiskaš vedno močneje, končaš v ločenosti znotraj sebe.

Ločena od svoje ženstvenosti ne znaš več uživati, se sprostiti, nahraniti svoje notranjosti in se predati toku življenja.
Loviš roke, čutiš zakrčenost v sebi, lakoto, praznino in togost, ki te vedno bolj ovira v tvojem vsakodnevnem življenju.

Naj s teboj podelim sedem znakov, ki sem jih v svojem življenju prepoznala kot odsev dejstva, da sem se ločila od svoje Ženske narave:

1# Hitrost
Hitrost je močan pokazatelj tega, da si ločena od sebe. Hitrost je mehanizem, ki ga uporabiš, da ne čutiš bolečine ločenosti v sebi. Namesto, da bi upočasnila in se napolnila s kvalitetnim gorivom, voziš v svojem življenju veno hitreje v upanju, da te bo ta naglica napolnila. In tako pogosto čakaš, da te ustavi življenje. Skozi bolezen, ločitev, izdajo, zapuščenost. Pomembno je, da upočasniš in prisluhneš svoji Ženski Duši.

2# Prezaposlenost
Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se začela zavedati, kako zlahka sem na vprašanje kako sem odgovarjala z »bizi«. Nisem se zavedala, kako mi je zlezlo v kri. Bila sem ponosna na svojo prezaposlenost, ker je bila v mojih očeh odsev uspešnosti. Storilnost je bila dolgo eden od mehanizmov kako sem merila svoj uspeh. In ko sem upočasnila sem dojela, kako pomemben je moj čas zame. Da si znam brez občutka krivde ali sramu vzeti svoj čas zame. In uživati v majhnih odmerkih. Tudi zato sem začela s 60 sekundnimi rituali, ki jih najdeš tukaj. Ker so v prvi vrsti reševali mojo rit .

3# Pozabila sem na to, kar ljubim
Pozabila sem na ples. In slikanje na svilo. In sedenje na sončku. Užitek je izginil iz mojega življenja. In z njim tudi sočnost in kreativnost. Kot bi v meni nastala puščava. In kar nekaj časa sem morala zavestno gojiti svoje strasti, preden so mi spet prišle v kri. Kasneje sem odkrila, da je to v čemer uživaš način, kako ti tvoja Ženska Duša prišepetava in te kliče v svojo notranjo pokrajino sočnosti, barvitosti, divjosti in užitka.

4# Pozabila sem kaj je seksi
In vedno znova težila mojemu moškemu naj mi razloži kaj je seksi. Nisem imela stika s svojo senzualnostjo in seksualnostjo. Bila sem kot robot, ki opravlja obveznosti. Moje telo me je nagovorilo skozi tisto ozko grlo, ki sem ga ohranjala odprto… skozi vodo. Plavanje z delfini me je začelo prebujati. In mehko drsenje vode po moji koži sem počasi ponovno začela čutiti. Kot tudi nežno božanje vetra na mojem obrazu. In poljube sončnih žarkov. Vse to je v meni prebudilo mojo senzualnost, ki jo zdaj zavestno ohranjam skozi ples.

5# Hrepenela sem po globoki povezanosti
V sebi sem čutila globoko hrepenenje po bližini, prijaznosti, nežnosti, intimnosti, milini. In to sem iskala zunaj sebe. Poskušala sem svojega moškega pripraviti do tega, da mi to da. In vse to sem iskala pri svojih prijateljicah in strankah. Dokler me moj razpad leta 2009 ni osamil. V sebi sem počasi, skozi dnevno prakso začela prepoznavati vse to, kar sem prej iskala zunaj sebe. Takrat sem šele ugledala, da sem pravzaprav pozabila kdo sem v resnici.

6# Pozabila sem kdo sem in zakaj sem tukaj
Ko izgubiš stik s svojo Žensko Dušo sta vprašanji; Kdo sem ? in Zakaj sem tukaj? Kot svetilnik, ki ti kaže pot nazaj Domov. Dojela sem, da moram upočasniti in prisluhniti navznoter, da bi slišala odgovore na ti dve pomembni vprašanji, ki sta postali moja dnevna praksa. Začela sem slediti notranjim navdihom in delati navdihnjene akcije.

7# Čutila sem fizično utrujenost, mentalno izčrpanost, čustveno praznino in nezadovoljstvo
Vse to so znaki nepovezanosti s svojo Žensko Dušo. Rada rečem, da se spogledovanje z izgorelostjo začne, ko izgubiš stik s sabo. Utrujenost, žalost, jeza, strahovi, zaskrbljenost, depresija, vse to so načini, kako te tvoja Ženska Duša opominja, da nisi povezana s seboj.

Slej ko prej v življenju prideš do točke, ko te tvoja duša pokliče, glasno. In pogosto ta klic prihaja skozi razpad, izgubo, ločitev, ker drugače nočeš slišati.

In na tej poti nazaj k Sebi je ena tistih stvari, ki jo boš potrebovala pogum.
V francoščini Coeur pomeni ‘srce’. Tukaj se tvoje popotovanje junakinje čisto zares začenja. Kajti po tistem, ko začutiš notranji klic k prebujenju, se začne spust v svojo notranjost, kjer se moraš srečati z vsemi ovirami, ki ti stojijo na poti, da v tem trenutku še ne živiš te Ženske, ki ti si.

Tako kot se je Perzefona podala v notranjo pokrajino Hada – se boš morala podati v svojo notranjo pokrajino, v stik z deli sebe, ki jih ne maraš in jih ne poznaš. Dejstvo je, da se moraš spogledati s senčnimi deli v sebi, da bi lahko v polnosti zasijala kot Ti.
To srečanje z izdanimi, zanikanimi, zlorabljenimi, zapuščenimi in ločenimi deli sebe je ključnega pomena za tvoj razcvet v tvoj polni potencial. Brez njega ne boš prišla v stik s svojo izvorno esenco.

Pogosto o tem delu popotovanja govorijo kot o temni noči Duše. In vanjo pogosto vstopamo zaradi izgorelosti v tem svetu, ki nas sili v to, da stvari počnemo na moški način.
Tvoja Ženska Duša te kliče na subtilne načine dolgo časa preden začnejo stvari razpadati in sranje začne lezti na površje. Ignoranca te vedno drago stane. In cena je vedno višja, z vsakim klicem, ki ga ignoriraš.

Pomembno je, da zmoreš upočasniti in se navznoter vprašati; Kaj potrebuješ v tem trenutku? In si nato to dati. To od tebe terja, da postaneš starš sama sebi namesto, da zunaj sebe iščeš nadomestnega starša, ki bo poskrbel zate.

Soočiti se moraš s svojo temno Boginjo, svojim Egom in potlačenimi občutki besa, napuhom, pohlepom, pohoto, jezo, požrešnostjo, zavistjo in lenobo. Vse to te bo soočilo s svincem, ki je v tebi in čaka, da ga pretopiš v zlato.

Notranja povezanost sence in svetlobe, moškega in ženskega dela je ključnega pomena za celovitost v katero se porajaš.

V svojem življenju veš, kdaj je potrebno odpreti Pandorino skrinjico ali raje konzervo črvov in se soočiti z vsem, kar se v njej skriva. Pride čas, ko je pomembno, da se soočiš in sprejmeš svojo notranjo temo. In ko se v sebi soočiš s smrtjo delov tebe, ki ti ne služijo več, se porajaš na novo, kot nova, avtentična, resnična Ti.
Tovrsten spust v globino sebe te preoblikuje, prenovi in prebuja v novo realnost na vseh področjih. In na tem potapljanju vase je veliko lažje, če imaš ob sebi nekoga, ki te vodi. Zaradi tega sem oblikovala DivineFemme Akademijo kot tisto mesto, kjer te zavestno vodim v stik s sabo.

Ko potuješ skozi svojo notranjo temo je ključnega pomena, da se zavedaš, da je pomembno, da si ranljiva in imaš hkrati močne osebne meje.

Pogosto takrat, ko pluješ skozi svoj proces preobrazbe in postajaš metulj v svetu gosenic, ne najdeš opore in podpore v ljudeh, ki so ti najbližje. Dokler si na svojem popotovanju v globino sebe odsvetujem, da stvari deliš z ljudmi, ki ne vedo za kaj gre. Ko svoje dvome in strahove deliš s prijatelji, družino ali celo na svetovnem spletu, na Facebooku, se izpostaviš kritiki in mnenju drugim, vendar tvoja notranja posoda še ni dovolj močna, da bi lahko bila hkrati ranljiva in polno odprta. Pomembno je, da ne pozabiš na svoje meje.

Pomembno je, da si zavestna tega kaj deliš s kom.
Ker v tej fazi ni vse za vsakogar. In v svetu gosenic te bodo tvoji najdražji in prijatelji poskušali obvarovati pred bolečino preobrazbe skozi katero postajaš metulj. Zato je pomembno, da poiščeš pomoč ali nasvet pri tistih, ki so že šli skozi ta proces preobrazbe.

Pomembno je, da prepoznaš in spoštuješ proces tvoje ‘krize’ preden to deliš s komerkoli. In iz lastne izkušnje ti povem, da sem najprej potovala skozi celoten proces preden sem o tem začela govoriti in svojo pot deliti z ljudmi. Na svoji poti sem spoznala, da je bistvenega pomena, da ti osvobodiš dogodke in odnose čustvene prtljage, da lahko svojo izkušnjo deliš z ljudmi in s svetom.

Pomembno je, da si golo iskrena s seboj, da si ranljiva in si dovoliš pogledati v globine sebe, hkrati pa moraš čutiti varnost, ko to deliš z ljudmi okoli sebe. Svetujem, da si poiščeš nekoga, ki mu res zaupaš in ki te bo vodil skozi to popotovanje nazaj k Sebi.
Nobene nagrade ni v tem, da hraniš ego s tem, ko deliš svojo zgodbo izven varne posode, svetega prostora v katerem opravljaš svojo duhovno alkimijo.

Ob tem se moraš zavedati, da vse tisto, čemur se upiraš trmasto vztraja. In boj tukaj ne pomaga prav veliko. Šele soočenje s tem, kar je v tebi bo prineslo sprostitev. Da bi stvari preobrazila, jih moraš najprej ugledati, jih sprejeti, se z njimi pomiriti, jih objeti v sebi, da se razpustijo in potem lahko izbereš kako se boš odzivala v prihodnosti.
Nič ne postane Luč samo od sebe. Razpustiti se mora, da greš lahko s Tokom.

Preobrazba ni enkraten dogodek.
Pogosto me ženske vprašajo kdaj bo tega konec. Resnica je, da nikoli. To je tvoja zaveza življenju, da boš skozi sebe skozi duhovno fotosintezo sranje preobražala v svetlobo.
In nič ni dokončno.

Rada povem, da so vsi deli v tebi del tvojega notranjega Tima. In ko jih sprejmeš v svoj Tim, ti izbiraš kdo bo na igrišču in kdo na rezervni klopi.
Dokler ti ne spoznaš svojega Tima, ti eni deli tebe vsake toliko uletijo na tvoje igrišče življenja in ti naredijo štalo. Ko pa ti poznaš vse dele sebe, sedijo na rezervni klopi in tudi če kakšen del tebe kriči in hoče na igrišče, lahko vedno rečeš; Vidim te, vendar izbiram…

Ključno na tem popotovanju nazaj k Sebi je, da se naučiš biti priča sama sebi. Da zmoreš na stvari pogledati od daleč. Videti širšo perspektivo. In predvsem, da sprejmeš polarnosti v sebi, senčne dele povežeš z zlatimi, moško in žensko naravo v sebi.
Kar ne pomeni, da sta v ravnovesju, ker nikoli ne bosta. Bistvo je v harmoniji. V tistem občutku notranjega miru, ki pomirja tvojo Žensko Dušo in te izpolnjuje od znotraj.
Da si v sprejemanju celote sebe, brez sojenja in razsojanja, kritiziranja in zavračanja.

Ključni koraki na tej poti vračanja nazaj k Sebi so:

Upočasnitev
Da zmoreš v sebi upočasniti, da ne slediš impulzu produktivnosti in delovanja v sebi, ampak si namesto tega v Biti, v trenutku, prisotna tukaj in zdaj.

Sprostitev
Globoko vdihni in uporabi senzualni dih za sprostitev celega telesa. Da prakticiraš v izkušnji sprostitev namesto zakrčenosti, odpiranje namesto zapiranja.

Pregled
Praksa pregleda je praksa, kjer se sprehodiš s svojo pozornostjo po telesu in opazuješ kaj čutiš in doživljaš v sebi. Pomaga ti, da ostajaš v tem trenutku in si priča sama sebi. Utelešena.

Negovanje
Nahrani svoje telo in se napolni z občutki, ki te hranijo od znotraj. Dopusti si, da uživaš v trenutku in vsrkaš tisto, kar neguje tvojo Žensko Dušo.

Vodi s srcem namesto iz glave
Da bi lahko vodila s srcem, se moraš najprej spustiti v telo in utelesiti. Ko res začutiš sebe, čutiš prijaznost, ljubečnost, milino in ponižnost, najprej do sebe. In iz te polnosti lahko deliš z drugimi.
Preberi tudi članek >>>tukaj<<<

Delaj izbire, ki te opolnomočajo
V sebi vedno čutiš ali delaš izbire iz strahu ali iz ljubezni. Izbire iz ljubezni te opolnomočajo, medtem ko te izbire iz strahu vedno znova naredijo nemočne in šibke. Zato je tako pomembno, da vedno znova izbiraš iz tega občutka širitve, svobode in odprtosti in ne iz zakrčenosti.

Na popotovanju junakinje je ena zadnjih preizkušenj ali zmoreš ustvariti harmonijo v notranjem odnosu med žensko in moško energijo.
Ko te Duša pokliče na to popotovanje nazaj k Sebi, te bo preizkusila ali boš stala trdna tudi na sredi kaosa, ko vse okoli tebe razpada. Ali boš stala zvesta sebi tudi, ko se boš soočila s svojo notranjo temo. In ko spoznaš te dele sebe lahko zavestno izbiraš, da ne vodijo več tvojega življenja preživetveni mehanizmi. Prebudiš svojo notranjo moč in aktiviraš polno moč svoje duše. Začutiš avtentičnost in se zliješ z izvorno esenco tega kdo ti si.

Če boš izbrala lažjo pot in se boš izognila soočenju s svojimi sencami, se boš vedno znova zataknila v preživetvenih mehanizmih, kjer te bodo ljudje okoli tebe zvabili v svoje igre in manipulacijo. Ostala boš nepovezana, ločena od svoje izvorne moči, ki jo boš še vedno iskala tam nekje, zunaj sebe.
Samo skozi popotovanje Vase lahko v polnosti spoznaš in objameš celoto sebe. To popotovanje Vase te vodi v samo jedro tvoje Biti. Vodi te v duhovno alkimijo notranjega svinca osebnosti v zlato duše. Vodi te v stik s tvojo misijo Duše, da postaneš in zaživiš kot Ženska, za katero si se rodila, da si.

Izbira je vedno samo Tvoja.

Ko se prebudiš v božansko opolnomočenje odznotraj in zaživiš v harmoniji, ki jo omogoči povezava notranje moške in ženske energije, začutiš celoto življenja, ljubezni, svetlobe, ki ti si in postaneš svetilnik za druge.

Ker te tvoja Ženska Duša odpelje na čisto posebno popotovanje, ki ga enostavno moraš prepotovati.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

♥ ♥ Veš, kaj je največja skrivnost ljubezni do sebe?
Vse se začne s teboj. Z odnosom do sebe.
Bolj, ko ljubiš sebe, bolj lahko imaš rada druge.
In to je tisto, kar spreminja svet.

Kaj v resnici pomeni, da ljubiš sebe?
Da poskrbiš zase, ker si vredna ljubezni, spoštovanja in sočutja.

Izziv sodobne ženske je v tem, da veliko več pozornosti in skrbi namenja drugim, kot sebi.
Poskuša si kupiti ljubezen s tem, da je pridna, da se prilagodi, ustreza drugim in je skrbna do drugih.
Skozi otroštvo se nauči, da takrat, ko ugodi drugim dobi vsaj malček tega, kar potrebuje za svoje preživetje.
In ljubezen je nujna za tvoje preživetje.

13.2. je svetovni dan ljubezni do sebe.
Ker je za izpolnjujoče, uspešno in radostno življenje ključnega pomena, da se odpreš za ljubezen.
Ljubezen je izvorna kvaliteta tvoje duše, za katero se moraš odpreti, jo sprejeti in ji dovoliti, da te nahrani.
In če nisi imela zgleda, da si dopustiš, da se napolniš z ljubeznijo do sebe, boš vedno, ko boš priča ljubezni do sebe šla v napad skozi kritiko, pritoževanje in zanikanje.

Ljudje, ki so navajeni, da se morajo za ljubezen boriti, manipulirati druge ali jo jemati drugim, bodo vedno, ko jim bo ljubezen na voljo, to najprej napadli, da se bo oseba pognala v beg in bo ljubezen odtegnila, da bi jo potem lahko dobili na način, ki jim je blizu.

In zato pogosto poskušajo ljudi, ki imajo ljubezen, pripraviti do tega, da bi se ji odrekli.

Zame je bilo eno najbolj bolečih spoznanj, s katerimi sem se morala soočiti, kako me razjezi, ko so moji otroci srečni.
Res je bilo boleče biti priča sama sebi, ko sem se soočala s tem, kako sem uničevala to, kar si najbolj želela.
Ker tega nisem znala imeti, sem to poskušala uničiti v tistih, ki so to imeli.
Ja, vem, grozljivo se sliši.
In verjemi, da je bilo soočati se s tem še bolj grozljivo.

Ko je to del tvojega mehanizma s katerim si odrasla, da se moraš boriti za ljubezen, je edini način, da to ozavestiš in svoj mehanizem spremeniš, če tega ne želiš predati naprej svojim otrokom.

Zase vem, da sem si leta dopovedovala, da nisem vredna. Obtoževala sem se za pretekle napake. In nenehno sem se ukvarjala s stvarmi, ki so šle narobe. Napadala sem samo sebe, se kritizirala in kaznovala. Vse to sem počela sama sebi.

In ko me je nekoč moj dragi vprašal, če bi vse to počela tudi svojim otrokom, sem bila zgrožena; Itak da ne, haaaalo!?

“Zakaj pa potem to počneš sebi?”
To je bilo vprašanje, ki me je prebudilo.
In tako sem začela svoje popotovanje objemanja in ljubezni do sebe. Na tej poti sem dojela, da imam v sebi še vedno majhno punčko, ki ni dobila pozornosti in ljubezni.
In da sem zdaj jaz tisti odrasli, ki tej punčki to lahko da.
Dojela sem, da je na meni, da postanem starš sama sebi.

Na tej poti sem se naučila tudi, da je to popotovanje, proces in da ne gre čez noč.
To kar ti lahko povem iz prve roke je, da je težko.
Želim si, da bi ti lahko povedala, da je lahko, ampak dejstvo je, da ni.

Precej lažje se je zamotiti z menjavanjem partnerjev, s seksom za eno noč ali pa z uporabo substanc kot so alkohol, droge, zdravila. Ali pa biti v stresu. Hiteti, ker potem nimaš časa, da se ukvarjaš še s tem. Ali pa iskati potrditev zunaj sebe.

Vendar te vse to še bolj oddalji od sebe.

Svetovni dan ljubezni do sebe prihaja kot opomnik, ki te opominja, da je ljubezen nekaj, kar je v tebi. Vendar je na tebi, da to prepoznaš in aktiviraš, še posebej, če tega nisi bila deležna v svojem otroštvu.

Moja globoka želja je, da se prebudiš iz hoje v spanju in spoznaš, kako izjemno, močno in dragoceno bitje si. Da resnično začutiš ljubezen v sebi.

In vem, da to, da ljubiš in si živa, od tebe terja veliko poguma.
Potrebno se je soočiti s seboj in svojimi notranjimi tendencami.

Trije pomembni koraki na tej poti, da ljubiš sebe so:

1. Nehaj se primerjati z drugimi. Ti si ti. In drugi so sami svoji. Družba nam je vsilila mnenje, da si moramo biti enakovredni in enaki, da moramo ustrezati standardom in vse to je zgolj in samo tvoja odločitev. Seveda lahko poskušaš ustrezati drugim, se primerjaš z drugimi, vendar je dejstvo, da te občutek, da nisi dovolj vedno znova vodi v pomanjkanje. In ko greš v to spiralo, kjer nikoli nisi dovolj, običajno potrebuješ nekaj časa, da spet zlezeš ven iz nje. Namesto tega, da poskušaš biti nekdo drug, začni prepoznavati kaj je unikatnega, enkratnega in edinstvenega na tebi. Samo ena ti obstajaš in čas je, da resnično objameš sebe v celoti. Svet čaka nate, na tvoj unikatni Dragulj, na to, da svojo esenco deliš z ljudmi in s svetom.

2. Vzljubi sebe. Ženski, s katerimi delam, rada rečem, da naj se pogosto vpraša; Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo lahko v tej situaciji, v tem trenutku naredim zase? Pomembno je, da resnično dojameš, da tvoj obstoj zadošča in se objameš takšno kot si. Izziv? Seveda je to izziv za številne ženske, vendar je ravno v tem čar življenja. Nenehno rasteš in se razcvetaš v žensko, za katero si se rodila, da postaneš. Torej, ko boš naslednjič imela situacijo v kateri bi se raztrgala na koščke, se ustavi. Upočasnitev je ključnega pomena. In nato se vprašaj, kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko narediš zase? In nato naredi to zase.

3. Povej si Resnico. Resnica je vedno tista, ki te osvobodi. In ko se počutiš resnično grozljivo in bi se kaznovala, se raztrgala na koščke je ključnega pomena, da si dovoliš, da začutiš tisto, kar čutiš v sebi. Kako se počutiš v telesu, kakšni so občutki, ki te prevevajo, kakšne so misli, ki jih imaš v sebi? Dovoli si, da si iskrena s seboj in res začuti kaj čutiš. Ko povečaš glasnost občutkom, se tisti, ki so neprijetni razblinijo. In potem je pomembno, da si poveš resnico; Kaj so tvoje srčne želje? Povej si, zapiši si in si podari to, kar si želiš.

Kadarkoli imaš občutek, da nisi dovolj … dovolj popolna, dovolj uspešna, karkoli… se ustavi in si povej resnico, podari si ljubečo pozornost, ki jo kot ženska potrebuješ.

Bodi prijazna s seboj in ljubi sebe brezpogojno.
Imej izjemen dan!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena