Leta, desetletja, pravzaprav stoletja je ženska sklonila glavo in igrala po pravilih.
Verjele smo, da bomo s trdim delom, naravnim talentom in darovi, ki jih imamo, prepoznane in nagrajene.

In zagotovo smo ženske napredovale.
Danes diplomira več žensk kot kadarkoli prej.
Polovica delovne sile je žensk.

In po raziskavah sodeč, ženske danes prekašajo moške tudi v prihodku, ki ga prinašajo v podjetja, kjer so zaposlene.
Njena sposobnost je očitna. In ne glede na vse njene dosežke, ženska danes dvomi vase in v svojo sposobnost.

Kljub marljivosti ženske, pa moški še vedno napredujejo hitreje in so plačani več kot ženska.
Statistika je znana; ženska je še vedno za isto delo kot moški plačana med 20-42% manj.
Pol stoletja po tem, ko si je ženska odprla vrata na vodstvene pozicije v podjetjih, je karierna pot ženske še vedno različna od moškega. Enakost za katero so se borile že naše babice ali celo prababice še vedno ni del družbe v kateri živimo.

Si se kdaj vprašala zakaj je temu tako?

Verjetno nisem sama v tem opažanju, da je moški tisti, ki dominira, kljub vsemu boju za enakopravnost, ki ga bijejo že generacije žensk.

In ker sem poskusila različne stvari, ki me niso pripeljale do željenih rezultatov, sem na koncu pogledala za zaveso.

Zakaj je ženska tretirana kot drugorazredni državljan?
Zakaj na žensko gledamo kot na manjvredno in šibko?
Zakaj na žensko gledamo kot na seksualni objekt, ki še vedno prodaja celo vrsto produktov?
In zakaj je objektivizacija ženske nekaj, kar je družbeno sprejeto?

Leta sem se ukvarjala s samo-zaupanjem ženske, raziskovala sem seksapil ženske in to kako ženska prispeva k temu, da v družbi nima enakovredne vloge.

Dokler nisem dobila odgovora v raziskavah zgodovinarjev in arheologov, kjer sem prvič prišla do razumevanja, da je model dominance tisti, ki oblikuje našo družbo zadnjih 5000 let.

Organizacija družbe, ki temelji na dominanci je vtkana v vse pore družbe v kateri živimo. Povzroča bolečino, trpljenje, zatiranje in odtujenost.

Vse to se nam zdi v teh časih nekaj najbolj normalnega in vendar je dejstvo, da lahko odtujenost, ki v teh dneh, ko smo zaprti vsak pri sebi doma, samo krepi, rešimo le s povezovanjem. Z druženjem. Z deljenjem stiske in ne z zapiranjem vase.

Raznolikost, kjer je dobrodošlo, da si to kar si in da si edinstven in enkraten posameznik, ki živi svoje dušno poslanstvo, je temelj modela partnerstva.

Sistem v katerem živimo je sistem dominance, kjer so kontrola, manipulacija in prigovarjanje, da smo nesposobni nekaj, kar je prisotno na vseh ravneh.
Ljudje so pripravljeni za iluzijo moči narediti vse. In hkrati se čutijo nemočni, hrepenijo po skrbnosti in podpori resnične povezanosti.

Sistem dominance poganja hierarhija. Sloni na piramidi, kjer je vedno nekdo bolj pomemben in višje od drugih. V sistemu dominance je nekdo na vrhu, da je drugi na dnu.

Dominanca ustvarja bolečino, strah in napetost v odnosih skozi prisilo in prilagajanje.

Družbo oblikujejo odnosi, ki temeljijo na nadrejenosti in podrejenosti.
Ljudje se od majhnega naučijo, da morajo ubogati brez ugovarjanja.
Naučijo se, da je avtoriteta tista, ki vodi njihovo življenje.

Ta glas avtoritete ponotranjijo in ga nosijo v svoji glavi skozi svoje življenje. To je glas, ki jim vedno znova prigovarja, da niso dovolj, da si ne zaslužijo ljubezni, da morajo biti kaznovani.

Družine in družba temelji na kontroli, ki je izrecno ali posredno podprta s krivdo, strahom in silo. Svet je razdeljen na tiste, ki so prijatelji in tiste, ki so sovražniki, ki jih je potrebno premagati in uničiti.

Model dominance podpira in krepi samo-sovraštvo v posamezniku in sovraštvo v skupnosti.
Vse je podrejeno uničevanju.

Če pogledamo okoli sebe, na vseh področjih družbe, naj bo v družini, na nivoju države, sistemov kot je šolski, religiozni, zdravstveni ali vojaški, povsod boš našla sistem, ki temelji na hierarhiji, avtoritativni sistem v katerem je peščica ljudi nad vsemi drugimi.

V tem sistemu dominance ljudje obrekujejo drug drugega, sodijo druge, ponižujejo in manipulirajo. Vse to vodi v igre moči in željo po nadzoru, ki prevladuje v obnašanju in odnosih med ljudmi.

Živimo na planetu, kjer je družba urejena po principih modela dominacije, ki usmerja kako se obnašamo drug z drugim in do sebe.

To je model, ki nas je pripeljal tako daleč, da se danes soočamo z izginjanjem živalskih vrst, z uničenjem planeta in z uničenjem človeštva.

To je model družbe, ki uničuje ljubezen in je ne varuje.
To je model družbe, ki osebo, ki je ljubeča, prijazna označi za šibko in pomehkuženo.
To je družba, ki povzdiguje mačizem in herojstvo za vsako ceno.

To kar sama čutim v zadnjih tednih je, da stojimo na pomembni prelomnici v zgodovini; kjer je na eni strani na izbiro sodelovanje drug z drugim in s planetom in na drugi samo-uničenje.

Za razliko od modela dominance pa je model partnerstva tisti, ki je obstajal v svetu že pred 37.000 leti.
Gre za sistem, ki podpira vzajemno spoštovanje in odnose, ki temeljijo na skrbnosti.
V njemu ni potrebe po hierarhiji moči in nadzora, zato v njemu tudi ni potrebe po zlorabi in nasilju.

Partnerstvo spodbuja raznolikost vsakega posameznika, kjer je vsak celota zase.
Enkraten in edinstven posameznik, svoboden da čuti radost, igro in svobodo v sebi.
Model partnerstva omogoča razcvet na vseh nivojih, tako mentalno, kot čustveno in duhovno. To velja tako za posameznika, kot družino in celotno družbo.

Konflikt je v modelu partnerstva priložnost za učenje kreativnosti in moč podpira opolnomočenje vsakega posameznika.

V modelu partnerstva čutiš povezanost. Počutiš se varno.
Človeškost je v ospredju. In čutiš, da je dobrodošlo, da si to kar si.

Dejstvo je, da danes ljudje hrepenijo po povezanosti, po temu, da je nekomu mar zanje. Hrepenijo po miru in ne vojni. Hrepenijo po enakosti namesto neenakosti.

To hrepenenje lahko postane realnost, v kolikor zgradimo strukture, ki podpirajo partnerstvo.

In vendar zgolj čakanje, da se bo nekaj spremenilo ne bo naredilo spremembe po kateri hrepenimo.

Pogosto čakamo na druge, da bodo nekaj naredili.
Čakamo, da se bo svet spremenil.
Vendar tale čas zdaj ni čas za čakanje na druge.
Ker smo mi tisti, na katere čakamo.

Čisto vsak lahko prispeva h gibanju, ki bo vodilo v partnerstvo.

Stvari se spreminjajo z zgledom.
Na tebi je, da v sebi izbereš ali želiš živeti izkušnjo, ki temelji na strahu ali tisto, ki temelji na ljubezni. Model dominance temelji na strahu, kajti skozi ustrahovanje, trpinčenje in zatiranje uničuje, dominira in ustvarja hierarhijo, kjer je peščica nadrejena množici, ki je podrejena.

Premik iz modela dominance v model partnerstva se bo odvil skozi vsakodnevne odnose med ljudmi, kakšen je odnos s seboj in s planetom Zemlja. Gre za majhne korake, ki se začnejo v tebi. S čisto neglamuroznimi izbirami, da se do soljudi vedeš človeško in jih tretiraš enakovredno. Da pokažeš spoštovanje in prijaznost. Da odprto izražaš podporo in naklonjenost do soljudi.

Začne se z notranjo izbiro, da boš varovala namesto uničevala ljubezen.
Nadaljuje s pogovori in nenasilno komunikacijo.

Pomembno je, da prepoznamo kaj imamo na izbiro.
Pomembna je prepoznava, kje se ločujemo, odtujujemo in kje se dogajajo krivice in neenakost med ljudmi.

Namesto dominacije je potrebno zavestno izbirati povezanost, enakost, odprtost, partnerstvo in ljubezen. Ne samo takrat, ko ti koristi.

Premik se zagotovo ne bo zgodil čez noč ali z enim samim dogodkom.
Šlo bo za počasno premikanje, ki se bo nadaljevalo v prihodnosti.

Pomembno je razumeti, da bo ta izbira, da varuješ ljubezen, namesto, da jo uničuješ ustvarjala valovanje iz tvoje notranjosti v svet.
Iz vsakega posameznika, ki bo izbral ljubezen namesto strah, se bo širila v svet.

In pomembno je, da te majhnost dosega vsakega posameznika ne zavede.
Kajti kot je nekoč rekel Jezus, se tam, kjer se dva ali več ljudi zbere v imenu ljubezni, stvari potencirajo in ne zgolj seštevajo.

Pomembno je, da se zaveš veličine tega, da živiš v času revolucionarnih sprememb, ki so v delu.

Najpomembneje je držati prostor takrat, ko stvari še niso vidne v svetu tam zunaj in ko se zdi, da so pred nami najtemnejši časi.
To je čas, ko vsak, ki izbere, da živi ljubezen, v ljubezni in za ljubezen kljubuje tisočletjem družbenega zagona, ki je oblikovalo in poganjalo družbo.
Tukaj je renesansa človeškega razmišljanja in delovanja in ti si lahko del tega gibanja.
Ti lahko prispevaš s tem, da izbiraš v svojih odnosih

To kar čutim je, da je prišel čas, da razpustimo sistem Dominance in aktivno stopimo v ustvarjanje sistema Partnerstva. Kajti to je nekaj, kar se mora zgoditi v vsakemu posamezniku in ne bo prišlo od zunaj.

Sistemu Dominance, kjer se stvari vodijo po sistemu hierarhije in nekaj ljudi na vrhu vodi množice, ni v interesu, da bi se mnogo ljudi povezalo z močjo.

Globoko verjamem v to, da ima vsaka ženska v sebi vrelec moči. Sveto, kreativno, ženstveno, subtilno moč, ki želi teči skozi tvoj sistem in napajati tvojo električno napeljavo v telesu.
To je življenjska sila. Izvorna energija živosti, radosti in ljubezni.

Božanska ženska, božanska mati se prebuja.
In Prebujena Ženska ve, da je svoboden pretok te življenjske energije skozi njo nujen.
Prebujena Ženska upravlja s svojo močjo. Na prebujen, zavesten način.
Ve, da je ključ v temu, da se tej moči/svetlobi preda v polnosti.

Zdaj je čas, da se prenehaš boriti s to mistično močjo ženske, ki jo poznamo tudi kot Shakti.
To moč Shakti smo ženske predale v roke moškemu, v roke patriarhatu in zdaj nas s to isto močjo nadzira in kontrolira.

Vendar je v tebi živ tisti del, ki ve, da je povezan z vsem.
Da je v tebi ta ista moč, ki odpira cvetove, dviga morja v plimovanju in omogoči rojstvo novega.
Ti si, tako kot jaz in kot smo mi vsi sveta in božanska ženska.

In to je tisto, v kar želim, da se prebudiš, to utelesiš in v polnosti zaživiš.
Ker je vse Eno in je Eno v Vsem.

Zdaj je čas, da prevzamemo odgovornost vsaka za svoj del.
In to ni za tiste s slabim srcem.
Kajti to, kar soočenje s seboj terja, je ognjevitost. Terja srčnost. Terja pogum.
Odločnost, suverenost. In predvsem terja stabilnost.

Tvoje energijsko telo mora biti stabilno, da bi lahko upravljala s svojo energijo/močjo/svetlobo.
Ti moraš biti postavljena. Držati svoj prostor.
Biti suverena in popolnoma zaupati v to, kar ti tvoja Duša razkriva.

Kajti mnogo stvari, ki so del tvoje preteklosti. Ki so del tvojega spomina, ti nihče ne more potrditi. To ni proces iskanja potrditve ali pozornosti, kjer ti nekdo pove kaj je tvoja resnica.
Ti se moraš zanesti nase in slediti sebi. Zaupati moraš vase.
In ja, potrebuješ vodnike na poti.

Zadnjih 10 let se mojstrim v tem kako biti vodnik v preteklost, v globine notranje pokrajine in kako asistirati ženski, da vzame svojo moč/svetlobo nazaj.

V resnici je celotno moje življenje posvečeno temu.
Dvajset let sem se učila kako delati energijsko čiščenje prostora in ustvarjati sveti prostor.
Zadnjih deset let sem posvetila ženski in učenju vsega, kar sem našla o ženskem energijskem sistemu, ženski moči, pomenu maternice in ženskih misterijih.
Imam tri mentorice, ki vsaka iz svojega zornega kota delijo z menoj modrosti sodobnega mistika.

Kajti mistik je tisti, ki upravlja z močjo. Na vseh nivojih.
Tole je moje povabilo tebi, draga sestra, da odpreš oči in vzameš svojo moč/svetlobo nazaj.

Na voljo je program Razpuščanje Dominance, kjer sem več podelila o Patriarhatu, o modelu Dominance in o tem, kako se odklopiš iz njega in namesto tega preklopiš na model Partnerstva, ki ga napaja ljubezen, namesto strahu.

S teboj bom podelila kako se je vse začelo. Vodila te bom v preteklost in v to, kako pozdraviš stvari v sebi. Odklopile bomo sistem čaker in se povezale z novim sistemom moči direktno iz samega vira Božanske Mati.

Ker je zdaj čas, da vzameš svojo moč nazaj in podpreš tisto, kar srčno želiš.
Izbira je vedno tvoja.

Pofočkaš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Ljubezen, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Sodobni svet je v krizi.
In kriza, ki jo izkušamo je duhovne narave. Duhovna kriza se kaže skozi preobremenjenost, preplavljenost, ki ju največkrat interpretiramo kot anksioznost, depresijo ali izgorelost.

Energijsko preplavljenost izkušaš takrat, ko te preplavljajo dvomi in nejevera, ko ne veš več čemu verjeti. Ko ne zaupaš vase in se ne moreš zanesti nase. Ali pa ko nehaš verjeti vase.

Izziv duhovne krize se kaže v tem, da ljudje nimajo več vere v ničesar, ne vidijo svetosti življenja.

Duhovna kriza katere del smo se kaže skozi pretirano potrošnjo, ko jemlješ več kot potrebuješ brez občutka za okolje in soljudi.
To se je pokazalo tudi v zadnjih dneh, ko se ljudje pripravljajo na pandemijo virusa z nakupovanjem hrane in stvari, za katere menijo, da jih bodo za preživetje potrebovali.

Vendar je tisto pomanjkanje, ki povzroča lakoto, ki je ne more nadomestiti nekaj, kar lahko kupiš v trgovini ali na spletu, povezano z dušno hrano, ki jo danes ne moreš dobiti tam zunaj. In religija še posebej nam ne more dati tega česar je lačna duša večine ljudi.

In težave s katerimi se soočamo in se bomo soočali v prihodnosti, težave na nivoju živčnega sistema, neravnovesja kot so avtizem, kot je bipolarna motnja, alzhaimerjeva bolezen ne bomo pozdravili z zdravili. Duhovna kriza presega depresijo in anksioznost in se pogosto kaže ravno skozi te težave. In terapija ne pomaga. Pogovor ne pomaga. Zdravila ne pomagajo.

Kajti tisto po čemur danes mnogi hrepenijo je povezanost.
Je svetost.
Je občutek pripadnosti.
Občutek, da tvoje življenje šteje. Da ti šteješ.
Da si tukaj z razlogom in da svojega življenja nisi živela zaman.

Bolj kot kadarkoli prej so pomembni krogi, pogovorni krogi, krogi, kjer se družimo, delimo in podpiramo drug drugega.

In da bi lahko držala prostor za duhovno posodo, da bi lahko držala sveti prostor je pomembno, da veš nekaj pomembnih stvari.

Ko držiš sveti prostor, si v stiku z energijskim svetom in energijskimi bitji.
Vedeti moraš koga kličeš v prostor, kdo je povabljen na zabavo in kdo ne.
Vedeti moraš, kaj prostor je in kako postaviti meje. In kako jih držati, kako prepoznati predatorsko energijo. In kako energijski prostor obvarovati pred oskrunjenostjo.

V svetu v katerem živimo in še posebej v času v katerem živimo je mnogo ljudi, ki začutijo, da želijo prispevati, nekaj narediti.
Danes veliko ljudi dela kroge, delavnice, seminarje in šamanska potovanja.
Mnogi brez znanja o svetem prostoru in kako ga ustvariš.
In v takem prostoru se zbirajo duhovi vseh vrst.

V prostor vstopajo nepovabljene energije, ki ne naredijo nič dobrega.

In žal je tako, da v kolikor se v prostoru ne počutiš varno, se ne boš odprla in sprostila.

In če vodiš kroge, delavnice in popotovanja v globino je pomembno, da veš kako pripraviti prostor in poskrbeti za energije v prostoru.

Kot zunanji opazovalec krogov se ti zdi, da je to pa čisto enostavno. A ni!?
V resnici ni, če upoštevaš celoto in vse aspekte prostora, kako upravljati z duhovi in z obiskovalci.

Tudi obredi z rastlinami moči kot je kakao, povabijo v ospredje duhove s katerimi moraš znati ravnati. Naivnost, ignoranca ali nevednost na energijskem terenu niso izgovor.
Prevzeti moraš odgovornost zase, za prostor in za to, koga povabiš v prostor.
Ohranjanje meja in avtonomnosti prostora terja prakso in zelo pomembno je, da se tega zavedaš in prevzameš odgovornost za to, če delaš druženja za druge.

Vsak obred, ritual, ki ga delaš ima strukturo. In razlika je, če delaš ritual zase ali pa če ga delaš za skupino ljudi. Prav tako je pomembno razumevanje, da je to kje delaš nek ritual pomembno, kajti deve prostora lahko prostor podprejo ali pa tudi ne.

Zato je poznavanje energijske dinamike prostora, devinskega sveta in duhovne sfere zelo pomembno. Poleg tega je pomembno poznavanje dinamik prednikov, tradicije na določenem prostoru, kjer delaš rituale.
Zase vem, da sem imela povsod, kjer smo delali rituale, ko sem potovala, ob sebi ljudi, ki so na energijski ravni poznali dinamiko prostora. Pa tudi lokalne duhove, boginje in bogove.

Ključno je spoštovanje, cenjenje in zaupanje na vseh nivojih.

Energijsko zaščito prostora moraš narediti tudi, ko delaš z zvokom, z angeli ali s šamanskimi orodji, še posebej, če delaš z bobnom.

Zaradi ceremonialne uporabe določenih rastlin kot je npr. kakao ali pa bobna, vsak, ki dela ritual ustvari morfogeno polje, ki povabi v njihov prostor duhove.
In to niso heci, če ne veš koga si povabila in kaj z njim početi.

Vedeti moraš kakšne duhove želiš v prostoru kot zaveznike in pomočnike.
Pa tudi kako postaviti meje in kako upravljati s temi energijami v prostoru.

Vedno gre za odnos.
Na tebi je, da ustvariš zavesten in harmoničen odnos.
S prostorom. Z ritualom. In z duhovi, ki pridejo zraven v krog.

V kolikor vodiš obrede in ceremoniale za druge je pomembno, da si razširiš obzorja in svojo torbo z orodji dopolniš z znanji o geomantiji, zeliščih, delu s šamanskimi orodji, če delaš z njimi, kristali, duhovi in o tem kako delati s prostorom, ljudmi in energijo v prostoru.

Osnova je zagotovo delo s prostorom in energijsko čiščenje prostora.
Mnogi se ne zavedajo, da entitete vstopajo v energijski prostor človeka, ko je le-ta odprt in da entitete tudi preskočijo iz osebe na osebo, kar ima lahko za posledico, da iz obreda odideš z več prtljage kot si prišel.

Pomembno je razumevanje energijskih dinamik tako prostora kot tudi osebnega prostora posameznikov.

Energijsko se lahko ustvari prepletenost med energijami udeležencev in tistega ki vodi, kjer je suverenost vsakega posameznika še posebej pomembna. To je zelo pomembno pri šamanskih popotovanjih in pri delu s tradicijami, kjer so močne linije prednikov. Vedeti je potrebno koga pokličeš in zakaj ga pokličeš v krog. Pa tudi kaj ta duh, ki ga povabiš prinaša s seboj.

Delo z duhovi je nepredvidljivo in pogosto kaotično.
Neodgovorno je, da ljudem poveš, da je vse samo ljubezen in svetloba.

Ceremonialno delo je povezano z zdravljenjem, kar pomeni, da se morajo vsi udeleženi zavedati, da to pomeni, da bodo iz notranjosti prišle stvari, ki so nepoznane. Vsak, ki pride v tak krog pride ker želi vedeti več o sebi in bolj spoznati sebe, kar na površje privabi marsikaj.
Na vsakem posamezniku je, da sprejme odgovornost za svoj del.

Na tistemu, ki vodi ceremonialni krog pa je, da poskrbi za varno mesto, kjer se udeleženci lahko spustijo v stik s seboj in kjer se lahko sprostijo, da energije stečejo in se zgodi preobrazba.

In pomembno je tudi, da kot udeleženka poslušaš svoje instinkte.
Če ti v določenih krogih ni prijetno, je pomembno, da se poslušaš.
Zase vem, da se nikoli ni dobro končalo, če sem ignorirala svoje notranje alarme, ker ni bilo poskrbljeno za varnost v prostoru.

In iz izkušenj vem, da moraš včasih jasno postaviti meje tudi kot vodja kroga, ker želijo v krog energije, ki niso povabljene.

Energijska suverenost je brez dvoma pomembna.
In ker je marec mesec, ko začutimo, da je čas za energijsko čiščenje prostora in za to, da na novo nastavimo energijo v prostoru je to čas, ki ga lahko uporabiš za spomladansko čiščenje v vseh pogledih.

S pepelníco, ki je vsako leto prvo sredo po pustu, se v naravi začne obdobje ‘čiščenja’.

V tem času od pepelnice do velike noči naj bi se v naravi vzpostavilo ravnovesje. V starih časih je bilo teh 40 dni namenjenih postu. V shrambah je zmanjkalo hrane, ostalo je nekaj moke, zelja in fižola. In prav iz teh sestavin je bil nekdaj sestavljen tipičen jedilnik pred veliko nočjo.

V tem obdobju nas energije vse do velike noči podpirajo v globokem notranjem vpogledu, da smo iskreni s seboj in naredimo notranjo bilanco. Razjasnitev glede tega s čim vstopamo v novo astrološko leto, ki se začenja z mlajem v ovnu, katera semena bomo v obdobju pomladnega enakonočja sejali, je ključnega pomena za naš premik čez celo leto.

To je bil čas, ko je bilo potrebno na novo ustvariti povezavo s svojim notranjim svetiščem in to svetost notranjega templja preslikati v zunanji prostor.

Zato je to čas, ko je idealno ustvariti svoj sveti prostor v sebi in v svojem domu.

Bodi Svetloba ,ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Stala je pred blagajno na bencinski črpalki in nestrpno potrkavala s peto v tla.
Trajalo je že celo večnost in njej se je mudilo.

Dekle za blagajno je bila nerazpoložena in jezna, kar se ji je videlo na obrazu.
In moški v vrsti pred njo si je dal duška in je svoj gnev zlil nanjo.
Zdaj ni bila le jezna, bila je na robu solz.

Ko je gledala sceno verbalnega nasilja, ki se je odvijala pred njenimi očmi, jo je prešinilo, da ima priložnost, da stestira svojo tezo o vplivu, ki ga imamo ljudje drug na drugega.

Upočasnila je in se povezala s svojim centrom.
Začutila je stik s toplino in prijaznostjo v sebi in jo dvignila vse do ustnih kotičkov.
Ko je prišla na vrsto, se je nasmehnila.
Ničesar ni rekla. Bila je v odprti drži in z nasmehom na ustih.

Dekle jo je pogledala, pomežiknila, spustila pogled in jo še enkrat pogledala z nejevero.
Lahko je opazovala, kako je njeno nervozo in jezo spralo iz obraza.
Ko je odprla usta je rekla: »Prelep nasmeh imate.«

In ona je rekla samo: »To je zate. Ker si tega vredna.«

Ženske smo mojstrice energije.
In velika večina se tega ne zaveda.

V tebi je moč, da preobraziš energijo okolice in ljudi. V tebi je moč, da aktiviraš dobroto, prijaznost in ljubezen in jo podeliš z ljudmi in s svetom. V tebi je.

Vendar jo moraš aktivirati in uporabiti, da bi zares naredila pozitivno razliko, ki jo želiš narediti.

Najbolj osupljivo spoznanje zame osebno je, da bi, če bi vsaka ženska postala najsrečnejši človek na svetu dobesedno čez noč spremenile svet. To je moč, ki jo nosimo v sebi. Moč zdravljenja.

In vendar dnevno vidim ogromno žensk, ki delajo na sebi, se trudijo in silijo sebe v okvirje družbenih norm, govorijo o temu, kako s svojimi meditacijami in praksami spreminjajo stvari, v sebi pa so prazne, nesrečne, prestrašene, preplavljene in nezadovoljne. Skratka v izgorevanju.

In s tem, da si izpraznjena, izčrpana in v izgorevanju ne moreš narediti pozitivne razlike, ki jo želiš narediti.
In ob temu nič ne pomaga še ena knjiga, še eno predavanje, še en certifikat.

Vem iz svoje lastne izkušnje.
Ker sem bila jaz točno takšna kot sem opisala nekaj vrstic višje… sitna, zoprna, v pritoževanju in obsojanju, dokler me življenje ni spravilo na kolena in sem dojela, da je prijaznost tista pot, ki jo moram ubrati.

Ker se čisto nič ne spremeni, dokler se ti ne spremeniš.
Ker sebe povsod neseš s seboj.
Ker sama pred seboj ne moreš pobegniti.

In meni niso pomagale niti afirmacije, niti orakeljske karte, niti meditacija, ki mi ni šla od nog, nikakor se nisem mogla spraviti v to, da bi sedela pri miru pet minut, kaj šele pol ure.

To, kar je naredilo razliko v mojem življenju je bila izbira, da bom prijazna.
In to, da sem se spravila v svoje telo in prijaznost začela izvajati.

Ker ti teorija čisto nič ne koristi, dokler je ne daš v prakso.

In ko sem zavestno začela izbirati, da bom prijazna, se je moje delo šele zares začelo. Ker je to terjalo od mene varovanje ljubezni namesto njeno uničevanje, ki sem ga izmojstrila v nulo.

Pogosto dobim vprašanje kako uničujemo ljubezen!?
Skozi pritoževanje, kritiko in obsojanje, skozi sebične zahteve, neiskrenost in samozadostnost. Varovanje ljubezni od tebe terja, da izbiraš prijaznost in potrpežljivost, da si dosledna in vztrajna. In tukaj ne moreš preskakovati stopnic.

Ker ti ljudje vedno odslikajo kje si.
V tem je smisel medsebojnih odnosov.
Ogledala so, ki ti pokažejo tebe.

Če imaš v sebi strah, da nisi dovolj dobra se bo zagotovo našel nekdo, ki ti bo to povedal na glas. Odslikal ti bo to, kar je v tebi.

In ja, vem kako zelo si želimo potrditve in pohvale s strani ljudi tam zunaj, vendar tega ne boš dobila, dokler to pričakuješ ali iščeš v zunanjem svetu.

Pohvalo in potrditev boš dobila, ko ti bo zanjo vseeno, ker si jo boš dala sama sebi, v sebi.
V tem je poanta ljubezni do sebe.

Vse se začne s teboj. Z odnosom do sebe.
Bolj, ko ljubiš sebe, bolj lahko imaš rada druge.
In to je tisto, kar spreminja svet.

Kaj v resnici pomeni, da ljubiš sebe?
Da poskrbiš zase, ker si ti vredna ljubezni, spoštovanja in sočutja.
Da ceniš sebe in to kar je v tebi. Da spoštuješ celoto sebe. In da zaupaš, da je vse kar želiš že v tebi.

Izziv sodobne ženske je v tem, da veliko več pozornosti in skrbi namenja drugim, kot sebi.
Poskuša si kupiti ljubezen s tem, da je pridna, da se prilagodi, ustreza drugim in je skrbna do drugih.
Skozi otroštvo se nauči, da takrat, ko ugodi drugim dobi vsaj malček tega, kar potrebuje za svoje preživetje.

In ljubezen je nujna za tvoje preživetje.

Vendar je ne boš našla tam zunaj. Ljubezen je v tebi.
Ti si Ljubezen.

13.2. je svetovni dan ljubezni do sebe.
Ker je za izpolnjujoče, uspešno in radostno življenje ključnega pomena, da se odpreš za ljubezen.

Ljubezen je izvorna kvaliteta tvoje duše, za katero se moraš odpreti, jo sprejeti in ji dovoliti, da te nahrani.

In če nisi imela zgleda, da si dopustiš, da se napolniš z ljubeznijo do sebe, boš vedno, ko boš priča ljubezni do sebe šla v napad skozi kritiko, pritoževanje in zanikanje. Uničevala boš ljubezen, namesto da bi jo varovala.

Ljudje, ki so navajeni, da se morajo za ljubezen boriti, manipulirati druge ali jo jemati drugim, bodo vedno, ko jim bo ljubezen na voljo, to najprej napadli, da se bo oseba pognala v beg in bo ljubezen odtegnila, da bi jo potem lahko dobili na način, ki jim je blizu.

In zato pogosto poskušajo ljudi, ki imajo ljubezen, pripraviti do tega, da bi se ji odrekli.
Zato je tako zelo pomembno, da prepoznaš svoje preživetvene mehanizme v povezavi z ljubeznijo. Se boriš z njo? Bežiš pred njo? Jo ignoriraš? Se je sploh ne zavedaš?

Svetovni dan ljubezni do sebe prihaja kot opomnik, ki te opominja, da je ljubezen nekaj, kar je v tebi. Vendar je na tebi, da to prepoznaš in aktiviraš, še posebej, če tega nisi bila deležna v svojem otroštvu.

In v kolikor veš, da potrebuješ pomoč, da jo prepoznaš in aktiviraš v sebi je na voljo knjiga Varuhinja Ljubezni 40 dnevni plan za varovanje ljubezni, kjer opisujem plan s katerim sem jaz začela spreminjati stvari pri sebi.

V februarju začenjam s 6-mesečnim spletnim druženjem V Odnosu, kjer bom podelila spoznanja in tisto, kar sem v zadnjih 10 letih kar zavestno mojstrim varovanje ljubezni spoznala, se naučila in dala v prakso. Ker ja, praksa je pomembna.

Zavestna praksa varovanja ljubezni namesto njenega uničevanja.
Pridruži se mi že 13.2.2020. Pofočkaš se na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Pisala mi je, da je v zadnjih desetih letih zaradi številnih novih vlog v svojem življenju, pozabila nase. In telo jo je v 2019 močno opozorilo, da je čas zanjo.

In ni edina.
Toliko žensk mi je v letu 2019 povedalo isto… ne morem več.
Ne znam več naprej.

Uprlo se ji je, da bi prebrala še eno knjigo.
Uprlo, da bi poslušala še eno predavanje.

Vsega je preveč.
Vase ne more več sprejeti ničesar več.
Uprlo se ji je, da bi vsebino še naprej točila od zunaj.

Ob tem je pozabila, da je potrebno skodelico izprazniti, da bi jo lahko ponovno napolnila.

Danes številne ženske živijo popolno življenje.
Imajo moža, otroke, avto, hišo s popolno belo ograjo in travo pred hišo, psa, ki zaokroži popolno podobo, ki pa je popolna samo navzven.

V sebi pa čutijo praznino.
Votlo praznino.
Ki je ne morejo zapolniti z ničemer.

Kljub temu, da hodijo na jogo, delajo vaje za pomlajevanje, pijejo smootije in jemljejo vse prehranske dodatke po spisku.

Večina žensk, s katerimi pridem v stik, hrepeni po tem, da bi v svojem življenju našle pomen in namen življenja, ki ga živijo.
Hrepenijo po tem, da bi našle način, da prispevajo, da bi naredile pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

V svoji goreči želji, da bi prišle do tega, na svoje neskončne sezname dodajajo številne obveznosti, aktivnosti in vedno nove prakse. Vendar ne glede na to koliko tehnoloških pripomočkov imajo, da bi zmogle hiter tempo življenja, ki ga živijo, ne glede na vse kar počnejo, pride čas, ko klic Duše preglasi vse ostalo.

Kajti Duša tista, ki je razlog za tvoje rojstvo.
Duša predstavlja samo esenco tvoje življenjske misije.

Poleg hrepenenja, ki ga čutiš v sebi, je enako močno še eno čustvo in to je strah, da boš našla to, kar iščeš. V sebi veš, da bo to pretreslo tvoje življenje, tvoj občutek varnosti in bo spremenilo odnos z vsem, kar ti je ljubo.

Ko čutiš, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj, iščeš.
Greš na terapijo.
Greš k zdravilcem.
Bereš knjige. Poslušaš seminarje.
Ja, iščeš.

Želiš si zdravja. Želiš si celovitosti.
In voljna si prehoditi določeno razdaljo.

Vendar želiš imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo.
Nisi pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih si zgradila svoje znano in udobno življenje, ki ga živiš. Temelj tvojega osebnega, kot družabnega življenja so učenja, ideje, ki si jih prevzela od drugih. Tvoj temelj je trhel.
Vendar ignoriraš tihi glasek v sebi, ki te kliče.

Nisi voljna tvegati, da bi izgubila vse kar imaš. Samo več hočeš.
Več denarja. Več ljubezni. Več lepote. Več vitalnosti. Več modrosti.
Več.

In tvoje najgloblje hrepenenje ostaja neizpolnjeno.
Največkrat tega sploh nočeš videti.

Ker na eni ravni veš, da vstop v življenje Duše terja visoko ceno – smrt.
Umreti mora znano in udobno.
Ravno tisto, kar si prizadevaš obdržati.
Ker življenja ne moreš nadzorovati.

Da bi razkrila skrivnosti svoje Ženske Duše se moraš podati v neznano.
Stopiti moraš globoko v svojo notranjo temo.
Se razširiti. Postati vidna.
Stopiti v svet negotovosti in nevarnosti.

In logično je, da nihče ne bi mimogrede in z lahkoto izbral tega.

Običajno te na to popotovanje v globino, v temne misterije tvoje Ženske Duše pripelje kriza.
Kajti Duša bo vedno dosegla svoje.
Ustavila te bo.
Z boleznijo.
Z ločitvijo.
Z izgubo.

Klic duše je kot potres, ki podre tvoje življenje znanega in udobnega.

In izgorelost je eden od načinov, ki te opominja na notranjo nepovezanost.
Sporoča, da ne moreš več živeti življenja brez pomena.
Duša je tista, ki te kliče k prebujenju in od vsake ženske je odvisno ali ta klic sliši ali presliši, kar jo vodi v izgorelost ali številne druge zdravstvene težave, ki so vse prepogosto klic k prebujenju.

Duša je tista, ki ti pokaže, kako obnoviti odnos z misteriji univerzuma.
Duša je tvoja notranja divjina in z njo najlažje stopiš v stik v divjini, v naravi.

Ob tem je zanimivo to, da imajo mnogi do divjine odpor, ker jim predstavlja nevarno, celo prepovedano mesto. Globine oceanov, džungle ali gozda so strašljiva mesta, kamor se ne podajajo.

Narava je v latinščini Natus- da se rodiš.
Narava stvari je dinamični princip, ki drži stvari skupaj in jim daje identiteto.
Duša je tvoja narava. Drži skupaj individualnost in ti daje identiteto.

Narava je odvisna od nas. Od tebe in od mene, da utelesimo svojo Dušo, svojo naravo.
Kajti svet se ne more v polnosti izraziti, če vsak od nas ne izrazi sebe.
Pomanjšana Duša pomeni pomanjšana Narava.

Je potem kaj čudnega, če se z naravo tam zunaj dogaja kar se dogaja!?

Sodobna družba je izgubila stik z Dušo.

Ustvarili smo predvidljivo varnost, lažno normalnost, materialno udobje, površinsko zabavo in iluzijo večne mladosti.

Ob tem pa pozabili, da te kontrola, zloraba, izraba virov, upravičenost in ignoranca ne pripeljejo v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko.

Da bi lahko v polnosti utelesila svojo Dušo in zaživela kot ženska za katero si se rodila, da si, moraš odrasti. Prevzeti moraš odgovornost zase in za svoje življenje.

To je prvi korak.
S tem se začne.

In izziv sodobne družbe je, da velika večina ljudi nikoli ne odraste.
Večina ne doživi iniciacije prehoda v odraslost.
Enostavno prestavijo odvisnost s starša na institucijo, akademskega »starša«, za mnoge je starš korporacija, religija, biznis ali vojska. Za druge so to tolpe, so-odvisniški odnosi ali odvisnosti.

Leto 2020 predstavlja močan klic, klic v odraslost.
Zdaj je čas, da prevzameš odgovornost za svoje življenje. To je čas, ki te bo silil v to, da odrasteš.
Premik skozi proces iniciacije terja, da spustiš znano in udobno.

Ker se tako težko odpovemo udobju in dobremu življenju podaljšanega mladostništva, ki jo mnogi vlečejo še v trideseta, štirideseta in petdeseta je epidemija izgorelosti zgolj opomnik.

Opomnik preobrazbe, ki je nujen, če želimo preživeti kot celota.
Vstop v življenje Duše – v življenje strasti, čarobnosti in služenja terja visoko ceno – psihološko obliko smrti.

Vprašanje je le ali boš sledila klicu in šla v svoje podzemlje kot Innana, ki je šla skozi svojo iniciacijo zavestno ali boš počakala, da te ugrabi tvoja Duša, kot se je to zgodilo Perzefoni.

Izbira je vedno zgolj in samo tvoja.

Če na tej poti potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Takrat, ko vse pospešuje in so časi intenzivni, kaj intenzivni, divji, je ena tistih veščin, ki ti prav pride ta, da zmoreš in znaš držati svoj prostor zase.

Zakaj je to tako ključnega pomena v odnosu s seboj?
Ker je to, da zmoreš držati prostor zase osnova vseh odnosov.

Je prvi korak v dobri komunikaciji z ljudmi okoli tebe. Je temelj vseh dobrih odnosov.
Kajti takrat, ko znaš držati prostor za vse dele sebe, tako tiste, ki so ti všeč, kot tiste, ki ti niso, si lahko priča drugim brez sojenja, kritike in iskanja krivde.

Prvi korak je v prisotnosti, v sposobnosti, da si s tem, kar je prisotno.
Da zmoreš držati prostor tako za strah, kot dvom, kritiko, kot zasramovanje.
Na nek način je to, da držiš prostor zase aktivnost spoprijateljevanja, povezovanja delčkov v celoto.

Ljubeča prisotnost je tisto, po čemur v odnosih hrepenijo številne ženske.
In začne se s tem, da si ljubeče prisotna v odnosu s seboj.
Da poskrbiš zase. Si prijazna. Sočutna.

Ko si v stiku s seboj, prisotna s seboj, si v čutenju sebe in lahko hitro prepoznaš kje si in kam se premikaš.

Držanje prostora je povezano s tvojo dušo, saj držiš prostor v katerem se tvoja Duša lahko izrazi kot TI.

Prostor ti omogoči, da lahko ugledaš dragulje tvoje Duše, pa tudi svoje želje in hrepenenja, ki odzvanjajo v tvoji notranjosti.
Da se ne prebudiš pri 45 in ugotoviš, da ti ni všeč to kdo si postala in življenje, ki ga živiš.

Držanje prostora zase je temeljna veščina, če želiš narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Kajti to, da ljubiš najprej sebe in poskrbiš zase je največji zgled in vpliv, ki ga imaš lahko na tem planetu.

Dejstvo je, da ne moreš držati prostora za nekoga drugega, če ga najprej ne zmoreš držati zase. To, da zmoreš biti s svojo bolečino in držati sebe je v tem intenzivnem času ključnega pomena.

Ko so ljudje reaktivni in napadalni je pomembno, da zmoreš biti prijazna in sočutna do sebe in s seboj. S tem se vse začne.

Če v tvojem življenju ni prostora zate, ga tudi za druge ne bo.
Zato je pomembno, da začneš z osnovami.

Devet ključev, ki ti bodo pomagali v tem procesu držanja prostora, delim v nadaljevanju.

Prvi ključ je, da začutiš sebe. Povezanost s svojimi občutki je temelj dobrobiti na vseh področjih. Poveži se s svojim telesom in začuti, kaj se premika v tvoji notranjosti. Kaj je prisotno v telesu? V tvojem energijskem prostoru? Sama tej praksi pravim pregled, ker pogledaš na vseh področjih kje si in kaj se premika. Opazuj čustva in misli. Pokliči nazaj energijo, ki si jo razdala. In začuti hvaležnost za vse kar je in za to, da si.

Ko prepoznaš kaj se premika v tebi se vprašaj, kaj je tvoja srčna potreba. To je drugi ključ v praksi držanja prostora. Ko navznoter postaviš vprašanje, je pomembno, da poslušaš odgovor, ki bo vzniknil iz notranjosti. Prepoznavanje tvoje potrebe je pomembno, kajti le tako si jo lahko prisvojiš in potrebo izraziš, v kolikor potrebuješ pomoč.

Tretji ključ je, da izraziš svojo potrebo, jasno, glasno in pogosto. To je pomemben del tvoje sposobnosti, da držiš prostor zase. Kajti resnica je, da se nisi rodila, da bi bila sama. Vsi smo v odnosih. In tvoja sposobnost, da se izraziš je v medsebojnih odnosih zelo pomembna. To, da prosiš za pomoč, ko jo potrebuješ in da ne siliš tega, da zmoreš vse sama okrepi tvojo sposobnost, da si podpora sama sebi. Ko poznaš svoje omejitve in veš, kje potrebuješ pomoč, te to bolj poveže s seboj, namesto da greš v preživetvene mehanizme boja, izogibanja ali ignorance.

Brez dvoma te bo to soočilo z nepopolnostmi, ki se skrivajo v tvoji notranjosti in pomembno je, da sprejmeš in objameš tiste delčke sebe, ki se ti zdijo moteči. Samosprejemanje je četrti in zelo pomemben ključ, da zmoreš držati prostor zase. Bolj ko boš sprejela sebe, bolj boš ljubeča in skrbna do sebe. In bolj boš cenila svoje potrebe.

Peti ključ je, da se naučiš reči NE drugim, kajti s tem pogosto rečeš JA sebi. V praksi se ne obnese, da delaš karkoli za druge na račun sebe. Ugajanje, prilagajanje in razdajanje te vedno drago stanejo. Pomembno je, da se zavedaš, da bo tisto, kar služi tebi in podpre tebe, podprlo tudi ljudi okoli tebe.

In s tem je povezan šesti ključ, kajti postavljanje meja predstavlja temelj za držanje svojega prostora. Če ti ne veš do kje segaš ti in od kje naprej so drugi, kako naj to vedo in spoštujejo ljudje okoli tebe. Trik je v tem, da takrat, ko imaš postavljene meje lahko rečeš NE brez občutkov krivde. Oseben meje so za zdrave odnose temeljnega pomena. Šele takrat, ko ti čutiš, da si suverena in stojiš zase, se zaneseš nase in zaupaš vase, lahko ljubiš brez omejitev. Ker se ljubezen iz tebe širi v svet.

Sedmi ključ je, da si starš svojemu notranjemu otroku. Starš drži varen prostor za otroka, da otrok lahko raziskuje, spoznava svet, je kreativen, testira meje, spoznava svet domišljije in se igra. Dober starš ne bo kontroliral, nadziral ali zatiral otroka. Pomembno je, da stopiš v stik s svojim notranjim otrokom in mu omogočiš, da raziskuje življenje in se igra. To, da si ljubeč starš sama sebi je ključnega pomena. Da ljubiš sebe, neguješ sebe, podpiraš sebe in se spodbujaš na enak način, kot bi to naredila za otroka v zunanjem svetu.

Osmi ključ je negovanje sebe. Pomembno je, da se znaš nahraniti in napolniti, v nasprotnem primeru boš čutila upor in zamero sama sebi, ker za druge poskrbiš bolje kot zase. Pomembno je, da najdeš dnevne rituale, tedenske in mesečne rituale, ki te polnijo in hranijo tvojo Dušo. Tako kot bi poklicala svojo najboljšo prijateljico, šla na kavo ali čaj z njo in všečkala njeno objavo na socialnih medijih je pomembno, da ustvariš prijateljski odnos s seboj. Investiraj svoj čas Vase in v to, kar te podpira in neguje na dnevni bazi.

Deveti ključ je, da si zvesta sebi. Ti veš kaj potrebuješ. Ne zanikaj svojih potreb in ne skrivaj se sama pred seboj. Bodi pogumna in se spoglej tako z darovi kot tistimi manj lepimi deli v sebi. Pomembno je, da objameš sama sebe in da se ne izdaš ali zapustiš zaradi drugih. Objemi sebe. In bodi kar si. Celota.

Ključe damo v prakso v spletnem druženju Prebujenje.
Pridruži se mi. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Dogovorili sva se za sestanek. In takoj ko sva sedli mi je rekla, da se počuti kot največja zguba na svetu. Vzdihnila je in nadaljevala, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se našel nekdo, ki bi ji pomagal, da bi jo podprl, ji dal občutek, da je njeno življenje vredno.

Podelila je, kako se je vsa svoja leta v partnerstvu razdajala za moža in otroke. Ona je bila vedno na zadnjem mestu. Če je še kaj ostalo, in ponavadi ni, potem je naredila nekaj zase.

In po desetletju, ko so otroci rasli in dveh desetletjih, ko so zgradili hišo in nato po treh desetletjih ji je mož, ko sta si končno enkrat vzela čas za skupne počitnice v hotelu, na hotelski plaži, ko si je ogledoval ženske okoli sebe, rekel: »Poglej vse te ženske, kako so urejene in lepo oblečene, kaj pa ti?«
Zadelo jo je v srce, ko se je zavedla, da je tri desetletja živela življenje za nekoga drugega, da se je žrtvovala in je upala, da jo bo njen moški rešil. In ko je končno dočakala, da jo je peljal nekam, da jo je odrešil, končno, je šla iz dežja pod kap.

Pri svojih petdesetih je dojela, da mora nekaj narediti zase.

In zdaj je sedela z menoj.
Obsedeli sva v tišini.
Vedela sem, da bo karkoli bom rekla, naletelo na gluha ušesa.
Zato sem bila modro tiho.
Tisto, kar sem vedela je, da mora nehati pričakovati, da jo bo kdorkoli lahko odrešil.

Iz lastnih izkušenj vem, da je takrat, ko se ti v življenju dogajajo veliki premiki, zelo mikavno razmišljanje, da bi poiskala nekoga, ki te bo rešil. Seveda se tega ne zavedaš.
Igra se odvija povsem na nezavednem nivoju.

In včasih imaš to srečo, da je ob tebi nekdo, ki ti ne pusti, da igraš igro žrtve.
Moj dragi mi zelo jasno in glasno pove, da se on tega ne gre in da naj se grem kar sama igrat ubogega jaza, kar je precej težko.
Ne vem, če si v svojem odnosu to že ugotovila; če si sama v svoji igri sploh ni zabavno.
Potrebuješ nekoga na drugi strani, da se s teboj igra tvojo igro.
Je res, ali je res?

V odnosu običajno preigravamo igro žrtve in tirana.
Tretji v tej igri je običajno simpatizer ali rešitelj. Gre za trikotnik v odnosu.

Po mojih izkušnjah se arhetip žrtve običajno prvič pojavi v otroštvu, ko ne dobiš nečesa, kar si želiš ali potrebuješ; takrat ko s teboj grdo ravna eden od staršev, kakšen vrstnik, brat ali sestra, ali učitelj; ali pa takrat, ko te po krivici obtožijo ali te kaznujejo za nekaj, česar nisi naredila.
Pojavi se bes ob krivici, če je oseba, ki te je prizadela, večja ali močnejša. In ta bes, ta »sveta« jeza kaže na to, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno.
In zato, ker za tvoje potrebe ni poskrbljeno, pogosto stopiš v arhetip žrtve v sebi

Nauk povezan z arhetipom žrtve terja, da presodiš o svojem odnosu do moči, še posebej v medsebojnih stikih z ljudmi, ki se vrtijo okoli avtoritete in potrebe po postavitvi osebnih meja.

Mučeništvo in samopomilovanje sta pogosto povezani z arhetipom žrtve.

V svoji igri sem pogosto mislila, da jaz rešujem, v resnici pa sem vseskozi čakala na rešitelja.
Ko se počutiš kot žrtev, svojo moč predajaš osebi na drugi strani (katerikoli avtoriteti, pa naj bo to mož, šef v službi ali oče), da te vodi kakor ve in zna.

Izziv je v tem, da se partnerstvo nikoli ne odvija, kot bi si želela, če si na gugalnici avtoritete na eni strani in otroka na drugi. Če si v igri predaje moči osebi na drugi strani, se pogosto počutiš šibka, nemočna, ujeta v odnosu, ki si pravzaprav sploh ne zasluži te besede.

Odnos naj bi bil temelj za občutek svobode pri moškem in ljubezni pri ženski.
Gre za sodelovanje in soustvarjanje.

V igre moči se ujameš, ko se počutiš, da nisi dovolj dobra.
Ko v sebi skrivaš nesigurnost in potem poskušaš biti močnejša od drugih.
To, česar se pogosto ne zavedaš je, da vedno, ko poskušaš drugega prepričati, da si močnejša, ne upravljaš s svojo energijo in jo pravzaprav sama razdaš.
V resnici ti nihče ne more vzeti moči, lahko pa mu jo sama predaš, kjer je pogosto, vsaj pri ženskah zadaj računica. Če jaz naredim tole zanj, bo on meni naredil tole.

Če jaz poskrbim zanj in naredim vse, da mu bo fino, ga pedenam, mu perem, kuham in poskrbim, da bo zadovoljen, bo on dal meni to kar potrebujem jaz.
Ob tem, da pogosto ne veš, kaj bi rada in upaš, da bo to vedel moški na drugi strani in ti to dal.

In tukaj se vedno znova znajdeš v žrtvi, v občutku, da so te izkoristili in spet greš v nov cikel iskanja rešitelja, ko zdaj iščeš primerno prijateljico, ki bi se ji lahko potožila, da je to, kar se ti dogaja nepravično.

Izziv je v tem, da pogosto odnose naredimo precej bolj težke, kot dejansko so.
Pogosto je vse v interpretaciji. In ko čutiš, da je odnos le še rutina, da si otopela v ne-čutenju, da je negotovost način življenja in ljubosumje del vsakdana, se je potrebno ustaviti.

Prvi korak je vedno, da se ustaviš v tej kletki za hrčke in nehaš poganjati kolo.
Soočenje s tem kjer si je vedno prvi korak. Prepoznava je ključna.

In ko se ustaviš in pogledaš okoli sebe je običajno prva reakcija bolečina ob spoznanju, kje se trenutno nahajaš. Vendar je to izjemno pomemben korak.

Drugi korak je priznanje. Potrebno si je priznati, da si v vlogi žrtve in da igraš igro, ki ti v tistem trenutku ustreza, kar je vse prej kot lahko.
Vendar v skladu s starodavno biblijsko resnico velja, da je Resnica tista, ki vas bo osvobodila. Povej si Resnico.

In ja, pogosto Resnica boli.
Boli spoznanje, da ti soustvarjaš to igro, da ti ravno tako poganjaš to kolo v kletki za hrčke in tečeš v krogu.

In ko si poveš resnico, šele potem lahko izbereš, da želiš stvari delati drugače.
Ko izbereš na novo je pomembno razumevanje, da se moraš zavezati, da se tega dogovora, ki ga skleneš sama s seboj, tudi držiš. V nasprotnem primeru boš ponovno izdala sama sebe.

Iskrenost je izjemno pomembna v odnosu, pomembno je, da si odkrita in poveš kaj si želiš in kaj potrebuješ. Potrebno se je soočiti s svojimi strahovi; kaj pa če me ne bo imel rad, če povem kaj si želim, ker brez iskrenosti hitro zapadeš v ugajanje in temu neizogibno sledi občutek, da si žrtev in da se to dogaja tebi in ne zate. Pogosto potem prideš do obtoževanja kaj ti oseba na drugi strani dela.

Odprta, iskrena komunikacija v povezavi s tem, kaj čutiš je ključnega pomena.
In če je ob tem ranjena oseba na drugi strani, je pomembno, da stojiš s sabo in za sabo, da ne padeš takoj v potrebo po ugajanju, ki te vedno znova vrne na isto mesto – da se počutiš žrtev.

Na tem mestu naj omenim, da vlogo žrtve preigravamo v odnosu do različnih stvari in ne zgolj ljudi. Lahko se počutiš žrtev zdravja, denarja, okoliščin in tako iščeš rešitelja v zdravilih, denarju ali okoliščinah nad katerimi se pritožuješ.

Pomembno je razumeti, da si v odnosu s seboj, z ljudmi okoli sebe, pa tudi s predmeti in tudi z denarjem.

Odnosi običajno niso nekaj, kar bi bilo logično, smiselno in predvidljivo.
Zato je pomembno, da se zavedaš, da so tvoji odnosi tvoji. Ti upravljaš s svojimi odnosi. In ti imaš v rokah moč, da jih spremeniš. S tem, ko preobražaš sebe, v sebi.

Če imaš težave v svojem odnosu jih rešuj TI. Nihče drug ne ve kako se počutiš in ne more biti zares v tvojih čevljih. Nihče se ne more pogovarjati v tvojem imenu. Prevzeti moraš odgovornost za to, kar soustvarjaš in to je najtežji del te igre, ki jo imenujemo odnosi.
Da prenehaš krivite druge, ker če bi se pa on spremenil, potem bi bilo pa vse čisto drugače!

Vsak mora živeti svoje življenje in vsak ga živi na svoj edinstven način.
Vsak čuti v svojem srcu ogenj, ki gori za določene ljudi.
Odgovornost vsakega posameznika je, da izbere ali je odnos zanj ali ne in kakšen.
Zato vzemi svojo moč nazaj in začni živeti in se odločati Zase.

To je pot, ki te bo vodila v to, da boš odrešila samo sebe.
Tako kot je to naredila ženska iz začetka zapisa.

Kako?
S poznavanjem sebe.

S tem, da zavestno ustvariš odnos s seboj, s svojim moškim in s svetom. Kajti odnosi so vse.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Razcvet Ženske Duše se začne v trenutku, ko je bolečina tega, da je ženska trdno stisnjena v popku večja od bolečine, ki jo terja razcvet.

Dokler si trdno v popku, v oklepu, ki si ga oblikovala vse od rojstva naprej, imaš občutek, da v življenju nekako shajaš. Vendar je popek vedno bolj tesen in pride čas, ko postaja hrepenenje, da bi se osvobodila vedno večje.

Ne moreš si več zatiskati oči.
Duša te kliče vedno glasneje.

Dokler si v oklepu popka, svoje življenje vodiš znotraj znanih okvirjev tvoje osebnosti, tvojega lažnega jaza. Delaš stvari, ki so vedno funkcionirale. Slediš dogovorom, ki so jih zate postavili drugi. Na zavednem ali nezavednem nivoju pomanjšuješ sebe, se delaš manjšo kot si v resnici, v ugajanju in prilagajanju.

Pride čas, ko to postane preveč zadušljivo.
Ko čutiš, da se moraš osvoboditi spon osebnosti.

Razpad znanega sveta pride v obliki krize, če klicu duše nisi voljna slediti tam nekje okoli 40-tega.
Vedno pa imaš možnost, da se v globine Sebe in v razjasnitev kdo si in zakaj si tukaj potopiš sama.

Občutek lastne vrednosti je občutljiva iluzija. Kajti vrednost je vedno povezana z zunanjo potrditvijo, z iskanjem potrditve zunaj sebe. In dokler si v iskanju zunaj sebe, nisi Doma, v svojem centru. To se kaže v negotovosti in v dvomih vase, ki se vedno znova povečujejo, bolj ko iščeš.

Izziv je v tem, da si s svojo pozornostjo vedno nekje drugje.

Klic nazaj Domov je klic tvoje Duše, ki te bo povabila v samoraziskovanje.
Morala se boš potopiti Vase in raziskati kje se trenutno nahajaš, da bi si lahko povrnila svojo energijo in vitalnost, ki si jo razpršila skozi iskanje tam zunaj sebe.

Spust v lastne globine s seboj prinaša vse tisto, kar si leta, verjetno desetletja pometala pod preprogo. Vse tisto, česar nisi želela videti in slišati je še vedno v Tebi. Nikamor ni šlo.
Čaka. Nate.

Čaka na to, da boš voljna, da se s tem spogledaš in si to prisvojiš za svoje. Da objameš celoto Sebe. V sebi.

Notranja raztreščenost celote na majhne koščke terja, da to sestavljanko ponovno sestaviš v celoto. Izgubljeni koščki duše, ki so ostali ujeti v travmah in odnosih z drugimi moraš poklicati nazaj in jih povezati v tapiserijo življenja, ki ti SI.
Dejstvo je, da je razcvet proces.
Kajti ne moreš vseh koščkov poklicati nazaj naenkrat.
Zakaj ne?
Ker bi se ti zmešalo.
Ker bi te preplavilo, ker bi bilo zate enostavno preveč.

Potrebuješ okrepiti svoje telo, svojo alkemično posodo, da bi lahko držala sama sebe v tem procesu prisvajanja delčkov sebe in vračanju svoje moči nazaj v Celoto.

Tvoji možgani imajo omejeno kapaciteto procesiranja informacij, ki vstopajo vate v vsakem trenutku. To je razlog, zakaj nezavedni um obstaja, ker se tja shranjuje vse tisto, kar tvoj zavestni um ne zmore sprocesirati.

Tvoj nezavedni um je kot blažilec, tisti del, ki shranjuje informacije, ki jih nisi zmogla predelati.

Tvoj nezavedni um absorbira šoke in travme tako, da jih shrani v spominu. In šele, ko okrepiš svoj sistem, svoj živčni sistem, svojo posodo, boš dobila priložnost, da bodo te stvari prišle v tvoje zavedanje in se boš z njimi lahko spogledala in stvari sprejela v sebi.

V psihologiji govorijo o obrambnih mehanizmih, ki jih imaš z razlogom. In najbolj znani obrambni mehanizmi so boj, beg in otopelost.

Razvila si mehanizme, ki ti pomagajo stvari držati v senci, v nezavednem, da te stvari, ki si jih skrila v si ne bi preplavile in povzročile šoka. Če bi vse prišlo v ospredje naenkrat, bi verjetno pristala v mentalni ustanovi, ker bi izgubila pamet.

Če želiš v polnosti stopiti v svoj polni Razcvet Ženske Duše se boš morala srečati s svojimi notranjimi pomočniki, ki ti v tem trenutku onemogočajo, da v polnosti ugledaš in sprejmeš Celoto Sebe.

Trije preživetveni odzivi se preigravajo skozi številne obraze, ki jih skrivaš v sebi.
Razkrila ti bom šest najbolj pogostih.
Kajti kot sem začela, je samozavedanje eno najpomembnejših orodij na poti v Razcvet.

NAIVNI OPAZOVALEC
Ena tistih stvari, ki te v razcvetu zelo upočasnjuje je tvoja kapaciteta, da se pregovoriš oziroma naivno verjameš, da ti pa res nisi naredila nič narobe. Da so drugi tisti, ki ti grenijo življenje. In ravno tovrstno vztrajanje v iluziji je pogosto razlog zaradi katerega nekdo, ki je odvisen od česarkoli ne prepozna, da ima težavo. Mnogi ljudje so v preprostem zanikanju težav. Ali pa se izogibajo temu, da bi pogledali v samo jedro težave. Dejstvo je, da je prvi korak preobrazbe prepoznavanje in v drugem koraku si moraš priznati, da imaš težavo. In si prisvojiti, da so stvari tvoje in v tebi.
“Svet je itak zavožen in jaz nimam nič s tem,” je njihov pogled na svet in stvari. Izogibajo se temu, da bi pogledali, kako je vse med seboj povezano. In kako je svet zunaj v resnici le odsev sveta znotraj. Naivni opazovalec je povezan z begom.

NEDOLŽNI KRITIK
Ta preživetveni mehanizem je zelo podoben prejšnjemu, naivnemu opazovalcu, le da se ta izogiba občutku krivde s tem, da aktivno kritizira svet in ljudi okoli sebe. Kritiziranje je eden od načinov, kako se upiraš družbenim okvirom in poskušaš najti pot ven iz situacije.
Kritik uporablja svoj um, da dviguje svoje ego, da se počuti boljšega ali bolj pametnega od drugih, ki še ne vedo tega, kar ve Kritik. Vendar to, da opaziš kaj je narobe z ljudmi in s svetom ne zadošča, da bi se premaknila ven iz svojih dinamik. Prevzeti moraš odgovornost za svoj del v zgodbi in aktivno dati stvari v prakso. Ni dovolj zgolj prepoznava, stvari si moraš priznati in si jih prisvojiti. Svojo moč moraš vzeti nazaj. Nedolžni kritik je povezan z bojem, ki pa je pasiven boj.

TIRAN
Brez dvoma je ena največjih ovir na poti razcveta in tega, da živiš izpolnjujoče življenje v polnosti nesposobnost, da si avtentična do sebe. Govorila sem že o tem, kako je lažni jaz tisti, ki temelji na strahu in ko si v strahu zatiraš vse tisto, kar bi lahko razkrilo tvojo izvorno esenco. Ne dovoliš avtentičnemu jazu, da bi se izrazil.
Potreba po kontroli in nadzoru je v samem jedru tega odziva zatiranja. Kontroliraš stvari v sebi, ki ne bi bile sprejete s strani družbe. Ko ti je všeč pesem ali film, ki ga tvoja prijateljica ne mara ali pa te privlači nekaj, česar drugi ne bi odobravali, boš zatrla stvari v kali, v sebi.
Vendar zatiranje ne bo pomagalo pri temu, da bi stvari šle stran, ker ne bodo šle. Vse počaka.
Vse kar narediš z zatiranjem je to, da se tvoja podzavest nauči kaj je tisto, kar je tvoji osebnosti pomembno in vse tisto, kar zatiraš shrani v senco. Konec koncev je ta mehanizem zatiranja sebe tisti, ki ti pomaga pred zmedo tega kaj imaš rada in česa ne.
Zatiranje ne le da zavira tvoj razcvet, vodi v bolezen na fizični, čustveni in psihološki ravni.
Ker lepega dne pride nekaj, kar te zlomi. Tovrstni notranji boji se na koncu dneva ne obnesejo, ker jih drago plačaš.

REPRESIVNEŽ
Represija se razlikuje od zatiranja v pomembni podrobnosti – zatiranje je zavesten proces, kjer imaš željo ali potrebo in jo zatreš v kali, se naučiš kako jo ignorirati, medtem ko je potlačitev nezaveden proces.
Če si npr. imela travmatično izkušnjo kot otrok, je bilo to nekaj, kar tvoj sistem ni zmogel predelati, nisi imela orodij, kako se s tem soočiti in si to potlačila v sebi. Ta mehanizem te ščiti pred bolečino in drugimi čustvi, ki so povezani s spomini, ki si jih potlačila v sebi.
Včasih so prepričanja in pogojevanja družbe, religije tako močna, da želje in potrebe, ki so naravne kot je npr. spolnost popolnoma potlačiš v svoji notranjosti. Enostavno pozabiš na to, kakšne so tvoje želje in potrebe, nimaš stika s svojim avtentičnim jazom in svojo izvorno naravo. Ravno zaradi tega je za mnoge velik izziv ljubiti Sebe, ker se v nezavednem delu skriva toliko stvari, ki so potlačene in ki bi, če se resnično zavežeš temu, da boš ljubila sebe brezpogojno, prišle na površje po to Ljubezen.

REAKTIVNI EKSTREMIST
Narava nezavednega uma je, da terja popolno gotovost. Ni sivih con. Stvari so ali črne ali bele. In mnogi imajo tako striktno vzgojo kot otroci, da so jih dogme, katerih del so bili popolnoma oblikovale in živijo v iluziji svojih dogmatičnih prepričanj. V to kategorijo sodijo vsi ekstremi kot je verski fanatizem na eni strani te gugalnice ali puščavnik na drugi strani. Puščavnik, ki se je umaknil od množice, ker se težko povezuje z drugimi in ne razume ljudi in se mu zdi to, da se umakne od vsega najboljša rešitev.
Pogosto se ta aspekt preigrava v tebi, ko nihaš iz ene skrajnosti v drugo znotraj sebe. Se npr. pretvarjaš, da ti stvari niso pomembne, ko so ti v resnici pomembne. Ko te nezavedni um poskuša zaščititi v določeni situaciji s tem, da zanihaš iz ljubezni v sovraštvo.

BREZHIBNA ŽRTEV
Zagotovo poznaš ta del v sebi, ki krivi druge ljudi za težave, ki se dogajajo tebi. Vsi do neke mere uporabljamo to, da krivimo druge kot obrambni mehanizem. Gre za to, da sebe poskušaš zavarovati pred prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje, še posebej v neprijetnih situacijah.
Obtoževanje drugih se zdi najboljša rešitev, vendar se večina ne zaveda, da to pomeni, da svojo osebno moč predaš v roke nekoga drugega, da upravlja z njo. Odpoveš se svoji odgovornosti za stanje v katerem si in ga predaš nekomu drugemu, da to reši. Sebe prepričaš, da nisi odgovorna za nastalo situacijo in s tem, ko jo predaš nekomu drugemu se lahko pritožuješ nad to zunanjo silo, pa naj bo zdravje, denar, otrok ali služba. Najbolj priljubljeni so zagotovo bog, politika, vlada in sosedje.
Mehanizem brezhibne žrtve te ovira, da bi se resnično spogledala s tem, kako ti prispevaš in soustvarjaš svoje lastno trpljenje.

To so deli v tebi.
Tvoji so.
In na tebi je, da jih prepoznaš, jih objameš v sebi in si prisvojiš energijo, ki je ujeta v njih.
Osvobajanje sebe se vedno dogaja v Tebi. Zase.
In na tej poti ti lahko asistiram.

Kajti dejstvo je, da nikamor ne bodo šli.
Na tebi je, da se z njimi soočiš in jih nehaš izbrati, da se skozi njih izrazaš.

Razcvet v Ljubezen te vodi v celostnost tvoje Biti. V razcvetu tvoja modrost postane tvoj parfum. Razcvet je popolna utelešenost v svojem telesu, ko čutiš svojo notranjo lepoto in svetost. Razcvet je občutenje radosti, je užitek v telesu. Razcvet je razvijanje tvojih potencialov, ko dopustiš svoji duši, da se dvigne na površje in zapoješ svojo pesem, ki si jo prišla zapeti na Zemljo.
Razcvet pomeni, da utelesiš in poosebiš svoje edinstven in unikaten cvet in deliš svojo zgodbo duše s svetom.
S teboj bom delila 5 jezikov ljubezni, 5 erotičnih jezikov in 5 intuitivnih jezikov, da boš lažje prepoznala svoj edinstveni in enkratni načrt Ženske Duše in zaživela kot ženska, za katero si se rodila, da SI!  Začnemo 6.9.2019.

Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

 

Bodi SVetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Tvoja pripravljenost, da pogledaš stran omogoča krutost brez primere.

Da ignoriraš bolečino, ki jo čutiš v sebi ob tem, ko si soočena z bolečino živali ali človeka na drugi strani.
Ker bolečino čutiš. To kar narediš je, da greš v otopelost.
V voljno ignoranco.

In to, kar ta čas v katerem živimo prinaša s seboj je, da si izzvana.
Izzvana, da sprejmeš odgovornost za to kar čutiš.
Za to kar vidiš, slišiš, čutiš in veš v sebi.

In sama opazujem ta fenomen v novodobnem gibanju.
Kjer kličemo vse mogoče angele in mojstre, jim naročamo, naj dvignejo tisto, česar nočemo videti, vedeti, da je del nas. Kako vem!?
Ker sem bila tam.
Ker sem delala isto.

Ker sem bila voljna ignorirati dejstvo, da moram najprej stvari videti v sebi, če jih želim razrešiti.
Morala sem sprejeti odgovornost zase. Za svoj ka-ka.
Cel ka-ka beri sranje.
NE samo tisto, kar mi je bilo všeč.

Predvsem za tisto, kar mi ni bilo všeč.

Zato lahko popolnoma razumem nekoga, ki se želi rešiti entitet. Ki želi najti nekoga, ki jih bo izgnal.
Vendar to ne deluje.
Ker moraš prepoznati kaj je bilo tisto, kar jim je odprlo vrata v tvoje energijsko polje.
Ugotoviti moraš zakaj so s teboj, kaj je tisto, kar jih je pritegnilo h tebi.

In samo takrat, ko prepoznaš kako si jih ti povabila k sebi, lahko to povezavo zaključiš in jim lahko za vedno zapreš vrata. Dokler ti ne ozavestiš vzroka, tudi posledica ne bo šla nikamor.
In tudi če ti uspe, da jih vržeš ven, bodo prišli nazaj noter, ker si vrata pustila odprta.
In ker si jim ti odprla vrata.

Voljna ignoranca, izogibanje in zanikanje se ne obnesejo.

Voljna ignoranca je zanimiv fenomen. Kajti na neki ravni se zavedaš, da je tisto kar zagovarjaš ali verjameš verjetno napačno. Vendar zavračaš dejstva, ki temu pritrjujejo ali to razkrivajo.

Ljudje so voljno ignorantski, ker jim to služi.

Brutalna ali radikalna iskrenost pač ni nekaj, kar bi bilo družbeno sprejemljivo.

Razlika mes voljno ignoranco in samo-prevaro je subtilna, vendar obstaja.
Voljna ignoranca je bolj prilagodljiva.
Gre za kognitivno strategijo, ki jo ljudje izberejo, da bi povečali svoj občutek dobrobiti.
S samo-prevaro ne moreš upravljati na enak način in je bolj škodljiva.

Kljub temu, da obe človeku omogočita, da se izogne neprijetnim dejstvom, je na dolgi rok definitivno boljše, če se soočiš z realnostjo, kot da se ji izogibaš ali jo zanikaš.

Človek, ki vara samega sebe, verjame v to, da stvari niso resnične zaradi česar sebe pelje v iluzijo.

Če pogledava razliko v praksi.
Voljna ignoranca je na primer inteligentna mlada ženska, ki se zaljubi v šarmantnega in atraktivnega moškega, ki je kar se tiče vseh, ki ga malo bolj poznajo kreten. Voljna ignoranca mlade dame jo vodi v to, da zanika dejstva; da je inteligenca njenega izbranca na nivoju paradižnika, da ima tendenco, da izgubi razsodnost, da je njegov temperament kot eksploziv in da moški nima drugih ambicij v življenju kot da popiva. Ženska sicer ima ranljive trenutke, ko zasluti resnico, a kljub temu vztraja z njim.
Ženska, ki vara samo sebe pa bo verjela, da je moški inteligenten kljub dejstvom, ki temu nasprotujejo. Verjela bo, da je ljubeč, ker je nasilen samo, ko ima slab dan. In verjame, da se samo zabava s prijatelji in da bo sčasoma prerasel svojo mladostniško družbo. Zavaja samo sebe in verjame v to, da je dober človek, zato ji bo brez dvoma trajalo precej dlje, da bo prebrala ali zaznala znake, da je odnos nezdrav.

Voljna ignoranca je danes del družbe.
Sprejemljiva je v politiki.
Sprejemljiva je v medsebojnih odnosih.

Voljna ignoranca je veter v krila sistemom.
Voljna ignoranca daje moč patriarhatu.
Voljna ignoranca hrani nasilje.

Voljna ignoranca glede situacije je tista, ki se ljudi vodi v razmišljanje, da je gradnja zidu ali postavljanje žičnate ograje, da bi tiste druge obdržali tam zunaj, na drugi strani ograje popolnoma sprejemljiva.

Voljna ignoranca vodi v nasprotovanje človeškosti, kjer izraziš skrb za tiste, ki trpijo, diskriminacijo ali nepravičnost.

Voljna ignoranca nagrajuje ideal samozadostnosti, ki preživi na račun drugih ljudi.
Vodi v individualizem, kjer si najboljši, najhitrejši in v vseh pogledih naj, hkrati pa kot bager pod seboj povoziš vse, ki se ne strinjajo s teboj.

Voljna ignoranca poganja milijonske industrije mode, kozmetike, prehrambne industrije, zabavne industrije in še kakšna bi se našla. Ker nočemo prevzeti odgovornosti za svoje izbire.

Kupujemo poceni.
Kupujemo več.
Ker nikoli ni dovolj.

Brez zavedanja posledic.
S tem, da ignoriramo.

Ignoriramo onesnaževanje, ki ga povzroča poceni kmetijstvo, ki temelji na pesticidih in umetnih gnojilih.
Ignoriramo onesnaženje pitne vode, rek in morja.
Ignoriramo dejstvo, da majico za 1 euro šiva otrok nekje v Aziji za nekaj centov.
Ignoriramo krutost mesne industrije s tem, da otrokom ne povemo, da je zrezek na krožniku krava ali kokoš. Bitje, ki ima oči in srce.
Ignoriramo dejstva kot je to, da 50% vseh antibiotikov na svetu uporabijo na živalih, da so sploh primerna hrana.
Ignoriramo to, da tudi če poješ najbolj kvalitetne vitamine kar jih je, če so tvoje celice zaprte, v varovanju, ne bodo sprejele nič od tega, kar bi ti pomagalo. Vse gre samo skozi tebe.

Ignoriramo moč povezanosti in se izgubljamo v virtualnem svetu, ker je bolj udobno, ni komplicirano in ne tako intenzivno kot so odnosi in čustva.

Ignoriramo nasilje, ki vznika v ljudeh. In nestrpnost, ker se te ne tiče. Ne še.

Voljna ignoranca je največja skrivnost patriarhata.
Sistemov dominance, ki vladajo svetu.

Ker je velika večina voljna pogledati stran.
O tem je govoril že Jezus.

Rekla sem že, da je voljna ignoranca nekaj, kar lahko nadziraš v večji meri kot samo-prevaro. Človek lahko ob primerni motivaciji spremeni svoje obnašanje in pristope, če gre za voljno ignoranco. Pri samo-prevari običajno potrebuješ večje kladivo, ki te udari po glavi, da si voljan spregledati. Kajti večini, ki so v samo-prevari to služi. Zavajanje samega sebe ali samo-prevara služi njegovim interesom.

Kot v primeru očeta, ki pretepa žensko in otroke, ker ne more nadzorovati svojega temperamenta, vendar verjame (zavaja samega sebe), da to naredi zato, da bi jim dal lekcijo.
Njegova nesposobnost, da nadzoruje svoj temperament je očitna in dobro znana vsem. In njegov način discipliniranja je nesprejemljiv on pa še vedno verjame, da je problem v drugih in ne v njemu. To je samo-prevara, ki običajno nima simpatizerjev.

Tisto, kar prebuja veliko večino ljudi je bolečina.
Kriza.
Razpad udobja življenja, ki so ga poznali.
In takrat ugotoviš, da se vsi odgovori skrivajo v tebi.

Odnos do sebe lahko spremeniš samo, če si voljna pogledati direktno v svoje najgloblje bolečine.
Podati se moraš skozi svoj tunel in se soočiti s svojimi ranjenostmi.
Tega dela ne moreš preskočiti.

To je proces porajanja sebe na novo.
Je kot drugo rojstvo.

S svojo zapuščino se moraš zavestno spogledati.
Sprejeti in objeti jo moraš v sebi.
Si povedati resnico.

Kajti resnica je tista, ki te lahko osvobodi.

Bodi Svetoba, ki jo želiš videti v SVetu!
Taja Albolena

Sedeli sva na čaju. Tiha glasba je lebdela v zraku kot meglica.
In navzven je bilo videti kot srečanje dveh žensk, ki si imata po dolgem času veliko za povedati.

“Veš,” je začela, “nikoli si ne bi mislila, da bom kaj takega izjavila.
V resnici me je kar malo strah tega, kar ti bom povedala.
Ko sem se ujela, da tako razmišljam, sem obstala z odprtimi usti.

Ko sem čakala na izvide zadnji mesec, sem ugotovila, da mi to, da sem zbolela v resnici služi.
Bila sem jezna nate, ko si me tolikokrat vprašala kako mi stvari služijo. In nisem hotela vedeti.
Ko pa sem sedela sama s seboj, sem dojela, da sem imela v tem mesecu prvič v življenju zares mir.
Dojela sem, da je bolezen resnično izbira.
Spoznala sem, da imam izbiro.
Lahko grem globlje v bolezen in to izkoristim, da bom končno imela mir.
Ali pa si končno priznam kje sem in kaj je tisto, kar me v odnosu v katerem sem res moti.

Dojela sem, da je čas, da postavim meje.
In da povem kaj resnično potrebujem.

In prvič sem sprejela tudi to, da je morda čas, da vse skupaj zaključim.
Veš, na en hecen način me je bolezen bolj povezala s sabo kot vse kar sem prebrala in poslušala desetletja.”

Gledala sem jo z veliko mero razumevanja.
Ker sem roko na srce ravno v tem času priča osebi, ki mi je zelo ljuba in je izbrala, da se skozi bolezen umakne, odklopi iz tega sveta.

Zato iz prve roke vem, da se nič, čisto nič ne zgodi kar tako.
Vse je stvar izbire.
In vse v tvojem življenju se zgodi z razlogom.

Danes vem, da se neurja v tvojem življenju vedno zgodijo, ker ti pomagajo, da poženeš svoje korenine še globlje. Da ojačaš svoj temelj. Da si prisotna tukaj in zdaj.

In vse, čisto vse v življenju človeka, se zgodi skozi odnose.
Ljudje so tisti, ki ti odslikajo tisto, kar je v tebi.
Odnosi ti v resnici pokažejo kje se nahajaš.
In temu ne moreš ubežati.

Ker veš, ne glede na to, kam greš, tudi če se preseliš čez Atlantik, v popolno novo okolje, boš sebe povsod nesla s seboj.

Zaradi česar boš vedno znova poustvarjala točno to, kar je v tebi.
To je razlog, zaradi katerega sem leta 2013 prvič ponudila program Objemi Sebe. Z namenom, da spoznaš kaj se skriva v tebi, ker dokler ne veš, kaj je v tebi, dokler se ne spogledaš s tem, kar se skriva v tvoji notranji temi, boš vedno znova upala, da te bo nekdo ali nekaj rešilo.

In ko se ustališ v novem okolju, skozi nove odnose vzniknejo iste težave. Ljudje so drugi, zgodbe pa so identične.

Dejstvo je, da nihče v tvoje življenje ne vstopi kar tako, brez razloga.
Vsi so tukaj z namenom.

Vsak ima svojo nalogo. Ker imamo vsi med seboj dušne dogovore.
Del dušnega dogovora je, kaj ti bo oseba pomagala razkriti o tebi. Zate.

Tako srečaš ljudi, ki ti pomagajo, da se prebudiš. Pa tiste, ki ti pritisnejo na tiste gumbe v tebi, ki so najbolj boleči in občutljivi. Z razlogom, kajti samo skozi odnos s človekom vidiš, kje se nahajaš v sebi.

Ljudje te izzovejo. Izdajo. Zanikajo. Zlorabijo. Zapustijo. Se odtujijo od tebe.
In vse se dogaja z razlogom.

Ker te človek na drugi strani spomni, kdo si.

Odnose potrebuješ, da lažje ugledaš in razumeš, kaj je tisto, kar nosiš v sebi.
Zato je bistvenega pomena, da si odprta za to, kaj ti vsako srečanje prinaša.

Vse v življenju je med seboj povezano.
Čisto nič ne obstaja v vakumu.

Med seboj se srečujemo.
Izmenjujemo.
Razkrivamo.

Z enimi se srečamo zgolj za nekaj trenutkov.
Z enimi pa tkemo skupne zgodbe leta ali celo desetletja.

In tvoja duša ve, s kom bo delila čas in prostor, pa tudi zakaj.
Kajti dušni dogovori so nekaj, kar nikoli ne zastara.
Dokler niso izpolnjeni se duši srečujeta, izmenjujeta in si pomagata na poti ljubezni.

Dušni dogovori so različne vrste.

1. Namen enih dušnih dogovorov je, da te prebudijo.
To so odnosi, ki so globoki in pogosto boleči. Brusijo tvoj lažni jaz in ti pomagajo, da spregledaš. Spreminjajo tvoj pogled na svet. Premaknejo te. Usmerijo te drugam.
Ko spoznaš osebo, ki je del tvoje karmične matrice, se ti zdi, da jo poznaš od nekdaj, občutiš domačo vibracijo.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se spomniš kdo si in zakaj si tukaj. Usmerjajo te. Vodijo s svojim zgledom. Z njimi si dogovorjena, da si bosta na poti življenja stala ob strani in soustvarjala. To so pogosto tvoji najbližji – partner, družina, prijatelji ali sodelavci.

2. Namen drugih dušnih dogovorov je, da te spomnijo kdo si.

To so odnosi, ki te oblikujejo. V njih se učiš zaupanja vase in da se zaneseš nase. To so ljudje, ki ti pomagajo, da rasteš in se razcvetaš v osebo, za katero si se rodila, da si.
Podprejo te, vidijo te in ti pomagajo, da se uglasiš s svojim srčnim kompasom in slediš svoji svileni niti življenja.

Kajti takrat, ko v sebi veš, da moraš slediti sebi potrebuješ podporo. Nekatere stvari ne moreš doseči ali dojeti sama, potrebuješ malo pomoči od zunaj.
Z njimi se po navadi srečaš takrat, ko si v svoji energiji, ko si v svojem elementu in ko ničesar ne skrivaš. To so tvoje dušne sestre in bratje.
Spomnijo te na tvoje srčne želje in te usmerijo z veliko mero ljubezni in sočutja. Vendar z njimi običajno nisi v partnerskem odnosu.
So ključni na tvoji poti, ker ti pomagajo, da postaneš ta ženska za katero si se rodila, da si.

3. Namen tretjih dušnih dogovorov je zdravljenje.

To so ljudje, ki pridejo v tvoje življenje, ko si v stiski. Pomagajo ti ozavestiti tvoje življenjske lekcije in ozavestiti programe, blokade, vzorce iz preteklosti. Po navadi se pokažejo z božansko preciznostjo, ko najbolj potrebuješ lekcijo, ki jo razkrivajo zate.

To so ljudje, ki ti pomagajo, da se v življenju premikaš naprej. Da rasteš. S teboj je toliko časa, da vzameš svojo lekcijo.

4. Namen četrtih dušnih dogovorov je, da ti pomagajo v danem trenutku

Odnosi se tkejo povsod. Zato je prijaznost tako zelo ključna sestavina življenja. Mnogi vstopijo v tvoje življenje kot utrinki. Razsvetlijo tvoj dan in ti pomagajo na majhne, preproste načine.
To so ljudje, ki se te dotaknejo ker te spustijo naprej v vrsti v trgovini. Ali pa te s prijazno besedo spodbudijo, ko si na poti na pomemben sestanek. Lahko je to pogovor na avtobusu, v službi, na ulici ali tvoji najljubši restavraciji.

Nikoli ne veš, kdaj se bo v tvojem življenju pojavil tak angel v človeški obliki, ki te bo spomnil na to, da je življenje res lepo. In da je človeški stik dragocen.

Kajti vse v življenju so odnosi.
Čisto vse.

Imaš odnos z otrokom, starši, prijateljico, ljubimcem, možem, sodelavcem, poslovnim partnerjem.
Pa tudi s svojo muco, psom, lončnico, avtom, hišo, denarjem, poslom.
Vse so odnosi.

A začne se z enim, najpomembnejšim.
Kajti vsi odnosi tam zunaj so odsev tistega, ki se odvija v tebi.
Tvoj odnos s seboj, do sebe je ključen.
Ker vpliva na vse ostale.

Najbolj pomembno je, da ustvariš ljubezenski odnos s seboj. Da si prijazna do sebe. Da ljubiš sebe. Da sprejemaš sebe. Da se pohvališ. Neguješ.
Vsi odnosi tam zunaj so odsev tvojega odnosa s seboj.
Nastavijo ti ogledalo, v katerem lahko ugledaš sebe.
In če ti odsev ni všeč, tam zunaj ne moreš spremeniti čisto ničesar.
Vsaka preobrazba je mogoča le v tebi.

Ja, ljudje ti pridejo nasproti in dušni dogovor odigra svojo vlogo.
Vendar je na tebi, da stvari prepoznaš in si jih priznaš.
Pomembno je, da si poveš resnico. Da si radikalno iskrena s seboj.
Da izbereš, da si Varuhinja Ljubezni, namesto uničevalka Ljubezni.
Da neguješ svojo žensko dušo, kar ti omogoči, da si Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu.

Najbolj boleče je, ko ugotoviš, da si vse kreiraš sama.
In boli, kako zapuščaš sebe, ignoriraš sebe, zavračaš sebe, zlorabljaš sebe ali se izdajaš. Vedno znova in znova.

Soočenje s seboj je ključno.
Dokler ti ne vidiš kaj je v tebi, v zvezi s tem ne moreš nič narediti.
Šele ko se zagledaš in objameš, se spremeni ves tvoj zunanji svet.
Kajti vse je zgolj odsev tebe.
Objemi Sebe!

In bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Če pa pri tem potrebuješ malo pomoči se pofočkaj >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Senzualnost je sposobnost, da čutiš in izkušaš svet z vsemi svojimi čuti. Je darilo, je misterij, je popotovanje vase, je globoko hrepenenje po povezanosti, da spoznaš sebe bolj intimno in si v stiku s svojo kreativno iskro. Da si polno živa, prisotna, igriva, radostna. Senzualnost v sebi skriva potencial zdravljenja, celostnosti, preobrazbe in osvoboditve. Skozi senzualnost ustvariš bolj kvalitetno življenje.

Senzualnost je del tvoje biti in ni nekaj, kar bi se morala naučiti. Do nje dostopaš skozi svoje telo. Pogosto v duhovnih krogih naletim na poniževalen pogled na telo, češ, da je zgolj vozilo in, da ti je na voljo, da živiš to življenje, potem pa razpade. In tudi sama sem bila včasih mnenja, da je telo zgolj orodje. Potem pa sem spoznala, kako pomemben del celote je telo.

Mačehovski odnos do telesa se ti vedno maščuje, ko te telo pusti na cedilu. In v mojem svetu je, po dveh desetletjih dela na sebi, eno najpomembnejših spoznanj, da je spoštovanje telesa in globoka prisotnost ter poslušanje telesa, nujno potrebno, če želiš resnično uživati življenje in čutiti radost ter zadovoljstvo.

Spustiti se je potrebno v telo, začutiti je potrebno to, kar je resnično, kar je prisotno. Prisluhniti je potrebno temu kar se premika, globoko v celicah, v mišicah, v tkivih in vlaknih tvojega telesa. Pomembno je, da spoznaš modrost in inteligenco posode, tega svetega prostora tvojega telesa. Da spoznaš jezik vida, dotika, okusa, sluha in voha.

Senzualna ženska uteleša ženstvenost v vsej svoji veličastnosti in magnetičnosti. V njej je svetloba, ki sije iz njene notranjosti. Senzualnost dvigne zavedanje užitka v tvojem življenju. Pomembno je, da se zavedaš, v čem uživaš. Čutenje užitka v življenju ti omogoči, da si pomirjena s tem kdo si.

Po mnenju mnogih je čutnost nekaj grešnega. Moje skromno mnenje pa je, da je senzualnost pravzaprav portal v bolj celostno življenje. Pozabi na spalnico. Če si mnenja, tako kot velika večina tistih, s katerimi prihajam v stik, da je senzualnost izenačena s spolnostjo, se brez dvoma omejuješ. Senzualnost je precej več kot zgolj seks, lahko je popolnoma neseksualna. Pomisli na vse načine, kako lahko čutiš senzualnost … ko stojiš v dežju in pustiš kapljicam, da polzijo po tvoji koži, ko ugrizneš v jagodo, namočeno v čokolado in začutiš sladkost in sočnost hkrati ali ko zapreš oči in se predaš notam tvoje najljubše glasbe.

Pomembno si je podariti čas, da uživaš v svetu, ki te obdaja, resnično začutiti svet skozi vse svoje čute.

Življenje se dogaja zunaj spalnice v mnogih oblikah, ki so globoko čutne. Pomembno je, da užitek utelesiš, da ga sprejmeš v svoje telo in se predaš temu valu, ki teče skozi tvoje telo. Če želiš biti senzualna ženska, se moraš dobro počutiti v svoji koži. Če nisi zadovoljna, če nisi srečna s tem, kdo si, potem je praktično nemogoče, da se predaš in uživaš v svetu, ki te obdaja. Pomembno je, da okrepiš samozaupanje, samozavest, da se sprostiš in odpreš temu, kar je prisotno.

Kako lahko izkušaš senzualnost?

Odpri se. Ko se odpreš, lahko začutiš užitek in radost. Da bi lahko čutila, pa moraš upočasniti. Pomembno je, da nehaš dirjati skozi svoj dan. Da se ustaviš. Vdihneš. Da uživaš v mavrici. Ali v toplih žarkih sonca. Resnično je pomembno, da se ustaviš in poduhaš vrtnice.
Življenje lahko enostavno zdrvi mimo tebe, v kolikor se nisi voljna ustaviti in opaziti sveta, ki te obdaja. Tako pogosto sem bila priča lepotam mesta, ko sem se zavestno ustavila in svoj pogled usmerila navzgor, po stavbah, v nebo. Namesto, da dirjaš z enega mesta na drugo, upočasni korak in se ozri okoli sebe. Dovoli, da se te svet dotakne skozi vse tvoje čute. Odpri se vtisom. Podari si čas za opazovanje sončnega zahoda, ustavi se. Vdihni lepoto.

Bodi prisotna. Če želiš resnično začutiti senzualnost, se moraš naučiti živeti v sedanjosti, v tem trenutku in nato v naslednjem in v naslednjem. Namesto da se obremenjuješ s tem, kar bo čez 3 mesece ali 3 leta, pripelji svojo pozornost v ta trenutek, v občutenje tega, kar je prisotno tukaj, zdaj. Nauči se živeti v trenutku in dopusti si, da čutiš užitek tega trenutka.

Opazuj svet z vsemi svojimi čuti. Senzualna ženska si dopušča, da uživa v vsakem trenutku na svež, nov način. Uporabi vse svoje čute in izkusi svet na nov način. Pojdi na sprehod in opazuj okolico, dovoli si, da opaziš podrobnosti – oblike, barve, vonje, zvoke, okuse, dotik. Dovoli si, da stvari, ki so ti znane doživiš na čisto nov način. Da okušaš barve in vonjaš zvoke.

Zabavaj se. Pomemben del senzualnosti je, da se ne počutiš krivo, ko delaš stvari, ob katerih se počutiš resnično srečno. Uživaj v hrani. Uživaj v spolnosti. Uživaj v okušanju vina. Uživaj v svoji najljubši glasbi takoj zjutraj, ko vstaneš. Uživaj v tem, da premakneš svoje telo. Nihče ne bo prikrajšan, če več časa posvetiš sebi in temu v čem uživaš ti. Kvečjemu bodo pridobili s tem, ko boš ti bolj zadovoljna in srečna.

Dotikaj se. Zapri oči in se dotakni svoje kože. Vzemi krtačo in si počasi krtači svoje lase. Uživaj v občutku dotikanja svojih las. Ko si umivaš lase, upočasni. Namesto, da si hitro drgneš lasišče, upočasni. Počasi masiraj svojo glavo. Začuti svoje prste na glavi. Dovoli si, da resnično čutiš svoje telo brez občutkov krivde in sramu, ker se dotikaš sebe. Dovoli si, da dlje časa stojiš pod tušem, da pustiš vodi, ta teče po tvoji koži. Začuti občutek tekoče vode na svoji koži. Nato uporabi olje ali kremo in počasi vtiraj kremo v kožo. Bodi prisotna, začuti dotik kože na koži.

Uživaj. Dopusti si, da oblečeš svileno oblačilo in dopustiš, da te svila poboža. Če imaš svojo najljubšo mehko odejo, se zavij vanjo in uživaj v dotiku. Dopusti si, da začutiš blazino pod glavo. Obleci oblačilo v katerem se počutiš izjemno. Dopusti si, da uživaš v občutku tkanine, po kateri drsiš s svojo roko, žamet, svila, volna, pliš. Podari si čas, da uživaš v senzualnosti teksture.
Okušaj. Ni potrebno, da si mojstrica v kuhanju, da bi resnično uživala v hrani. Opazuj teksturo hrane. Ko pripravljaš jedi, bodi priča vonju zelišč, ki jih uporabljaš. Obudi vse svoje čute. Podari si čas. Resnično uživaj v senzualnosti okusov, ki jih čarobno spajaš v nekaj novega. Izkusi senzualnost okušanja.

Prisluhni. Ne glede na zvrst glasbe, lahko uživaš v predajanju tonom in tistim trenutkom tišine med notami. Prisluhni najljubši glasbi že takoj zjutraj, naj te spremlja na vožnji v službo. Uživaj v tišini. Uživaj v zvokih narave. Zvoki prebujajo tvoje čute, glasba oživlja tvoje telo.
Prepusti se naravi. Sprehod po travniku, v gozdu, ob obali te spomni na brezčasnost Biti. Opazuj barve. Prisluhni zvokom. Vdihni zrak, uživaj v naravi. Različna okolja prebujajo različna občutja v tebi. Narava nas uči, da živimo v sedanjem trenutku. Narava te spomni na živost. Spomni te na cikličnost. Spomni te na sposobnost nesojenja, da ne poskušaš analizirati, razmišljati, da zgolj samo si. Uživaj v lepoti, ki te obdaja in spominja, kako pomembno je, da čutiš.

Senzualnost je nekaj brez česar ženske ne moremo živeti izpolnjenega življenja.

Senzualnost v ženskem telesu povzroči izločanje dušikovega oksida, ki ga izločajo živčni končiči in celice žilnih sten tudi med stimulacijo z dotikom ali med erotičnimi mislimi. Ta molekula je dobesedno »iskra življenja«.

Visok nivo dušikovega oksida je prisoten če ženska živi zdravo, užitka polno življenje, kar vključuje tako misli kot izkušnje, ki prinašajo zadovoljstvo. In da se razumemo užitek ne pomeni nujno seksualnosti, tako kot senzualnost ni spolnost. Spolnost je majhen delček senzualnosti.

Senzualnost te polni in zdravi od znotraj. Nima nadomestka, zato jo prebudi, neguj jo in se predajaj valovom užitka v svojem vsakdanu.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena