Poznate orjaški dežen? Ste se že srečali s to na prvi pogled privlačno rastlino, ki zraste tudi do v dobrih pogojih tudi do pet metrov visoko?
Pozor: rastlina, v našem prostoru še (pre)malo znana, je zelo nevarna, zato je priporočljivo, da se ji izognete v velikem loku in se je ne dotikate z golimi rokami.
Orjaški dežen izvira iz zahodnega Kavkaza in se je v naše kraje razširila zelo nevarna rastlina s slovenskim imenom orjaški dežen (lat. Heracleum mantegazzianum), je predstavnik družine kobulnic (Apiaceae).

Trajnica z gomoljasto odebeljeno koreniko. Nadzemni deli jeseni odmrejo, spomladi pa iz korenike poženejo novi poganjki.

To strupeno invazivno rastlino so k nam prinesli ljubitelji eksotičnih rastlin, saj ima trajnica zanimive cvetove in je precej nezahtevna. Prav njena trdoživost in agresiven način razmnoževanja (krilati plodovi jo razširijo z vrtov v divjino, kjer tvori goste, težko prehodne nasade) pa zdaj povzročata preglavice mnogim, ki jo srečajo.

Rastlina vsebuje strupe, ki na koži povzročajo boleče in srbeče izpuščaje, sploh v kombinaciji s sončno svetlobo. Če njen sok zaide v oči, pa lahko povzroči celo začasno ali trajno slepoto.

Orjaški dežen, ki je veliko večji od domačega sorodnika, lahko povzroča hude izpuščaje

Orjaški dežen sodi med invazivne tujerodne rastline, saj je v skoraj vseh evropskih državah iz vrtov ušel tudi v (pol)naravna območja.
Rastlina se širi kot plevel in zraste od dva do štiri metre v višino, listi pa imajo premer 80 in več centimetrov. Prav zaradi izjemne velikosti se je orjaški dežen uveljavil tudi kot okrasna rastlina. Listi so do 1 m široki, globoko dlanasto deljeni na 3 ali 5 pernato deljenih rogljev. Beli ali zelenkastobeli cvetovi so združeni v kobulasta socvetja, ki lahko v premeru merijo do 1 m. Cveti od pozne pomladi do sredine poletja.

Steblo ima premer 2-5 cm, po njem so gosto posejane toge dlačice in drobne škrlatne lise, ki so še posebej številne v spodnjem delu stebla. V začetku poletja se na dolgem steblu razvije več kobulastih belih ali zelenkastobelih socvetij. V njih od julija do avgusta dozori približno 20.000 (lahko tudi do 100.000) semen. Rastlina običajno cveti šele v tretjem do petem letu, po cvetenju pa odmre. Orjaški dežen se ne razmnožuje vegetativno, temveč izključno s semeni. Ker so cvetovi dvospolni, lahko poteče tudi samooprašitev. To pomeni, da lahko že ena sama rastlina na novi lokaciji oblikuje novo populacijo.

V Sloveniji poleg orjaškga dežena uspevajo še domorodne vrste deženov; med njimi je splošno razširjen navadni dežen. Domače vrste so bistveno manjše, od orjaškega dežena pa se razlikujejo tudi po nazobčanosti listov ter dlakavosti listnih pecljev in stebel.

Kje v Sloveniji raste?

Orjaški dežen povzroča težave v mnogih evropskih državah, denimo na Madžarskem. Pri nas so to invazivno tujerodno rastlino v večjem obsegu zabeležili zaenkrat le na redkih mestih, a se od tam lahko hitro širi. Dokumentirana rastišča so v Ljubljani, blizu botaničnega vrta, našli pa so jo med drugim tudi v okolici Maribora, Bleda in Kočevja.

Če rastlino opazite v divjini, se ji izognite, če pa raste na vašem vrtu, bodite pri iztrebljanju zelo previdni: oblecite dolge rokave in hlače ter škornje ter se rastline nikar ne dotikajte brez rokavic. Izkopljite tudi korenine, saj je dežen trajnica. Če pridete v stik s sokom rastline mesto takoj zaščitite pred sončno svetlobo čim prej sperite s hladno vodo, nato pa kože še dva dni ne izpostavljajte soncu.

Vir: http://www.bioas.si

V letih ukvarjanja z osebnostno rastjo sem se načital knjig o pogumu, vztrajnosti, srčnih željah, privlačnosti … zato sem skoraj nezainteresirano vzel v roke knjigo NEIZMEREN POGUM. Urico hitrega branja si bom že vzel, toliko da sem na tekočem, sem si mislil. Pri hitrem branju z listki označujem mesta, ki so mi pritegnila pozornost in na katera se bom še vrnil. Običajno pri tovrstni literaturi iz knjige štrli le nekaj raznobarvnih listkov, zdaj sem jih naštel 26! To je pomenilo samo eno: začeti od začetka s klasičnim branjem. Za 300 strani sem porabil skoraj cel dan, a mi ni žal niti sekunde.

Knjigo je napisala dr. Brene Brown, ob izidu je bila najbolj prodajana knjiga pri New York Timesu.

O pravem življenjskem pogumu najbolje piše ženska. Ženske najbolje razumejo vsebino življenjskega poguma. Poguma, ki ni junaštvo, bahaštvo, neustrašnost, adrenalinsko praznjenje. Za moške je pogum predvsem tekmovanje v tem, kdo si upa več tvegati. Je hranjenje lastnega ega, merilo moškosti, določanja statusa in mesta v hierarhiji. Ženske poznajo netekmovalni pogum, ki je potreben za brezpogojno dajanje, za ljubezen, od katere ničesar ne pričakuješ in tudi pogosto ne dobiš. Zato ženske, veliko bolje kot moški, odprejo svojo dušo, razkrijejo svojo ranljivost in to prepogosto postane temelj za manipulacijo, za sramotenje, za razvrednotenje.

Moški smo bolj ranljivi, kljub vzgoji da ne smemo biti, in to dokazujemo z nasiljem, zakaj nasilen je le tisti, ki je ogrožen, ogrožen pa je tisti, ki se ne zaveda korenin svoje ranljivosti, je ne pozna in je ne sprejme. Nesprejemanje svoje ranljivosti in nemoč upravljati z njo se kaže tudi v tem, da več kot 80 odstotkov samomorov naredijo moški, ta odstotek pa je še višji pri družinskem in drugih oblikah nasilja. Sprejemanje lastne ranljivosti pomeni negovanje ženskega principa (ki čudovito funkcionira tudi v moškem telesu), kjer prevladuje sočutje, pomoč in sodelovanje.

Le ženska duša razume, da pravi pogum pomeni sprejemanje lastne ranljivosti in lastnih strahov. Čutiti in sočutiti, ljubiti in biti ljubljen, biti strasten in nežen, popustljiv in vztrajen, sprejemljiv in odločen, biti negotov in potrpežljiv – vse to pomeni biti ranljiv. Ranljivost ni šibkost. Je moč. Nadzor ali tlačenje čustev, zanikanje strahov, treniranje neprizadetosti in neranljivosti izpričuje strahove in občutek nemoči, kar nas razčlovečuje in ustvarja notranje mentalne konflikte.

Življenje ni nadzor. Ni predvidljivost in grajenje okopov in ščitov. Nikoli ne bomo mogli nadzorovati vsega in vseh, predvsem svojih čustev ne. Prav zato je življenje največja dogodivščina, dobro bi bilo, če bi jo sprejeli kot zabavno avanturo.

Uživati v življenju pomeni uživati življenje, prepustiti se življenju. Ta prepuščenost zahteva pogum, predpostavlja prepričanje, da bo vse v redu, pomeni neomajno vero v Dobro, v Ljubezen. Prepustiti se, pomeni zaupati sebi, svoji notranji moči, zaupati, da te ranljivost usmerja v Ljubezen. Tako ostajamo človeško ranljivi in postajamo neuničljivi.

Neizmeren pogum je potreben, da dovolimo, da nas vidijo takšne kot resnično smo, ne v različnih vlogah ali funkcijah, s takšnim ali drugačnim videzom. Da si dovolimo biti ranljivi.  To je drzno sporočilo svetu, da sem tukaj – takšen, kot si upam biti. Jaz.

Zapisal: Ivan Soče

Vir: http://www.soce.si/?p=1372

Zapisala: Anaya Nandaprema

Božanska zavest – princip  Božanskih Ljubimcev nosi zavest in vibracijo odnosa, kjer se v Božanski zavesti partnerja ljubita s telesom, dušo, umom in duhom. Enost dveh v trojstvu z Bogom.  Nosi zavest  in  vibracijo ljubezni, kakršno lahko občudujemo na primer med Shivo in Parvati, Jezusem in Marijo Magdaleno ter Ozirisem in Isis.

Vendar je globlje sporočilo in namen ustvariti takšno ekstatično ljubezen znotraj sebe med svojim notranjim moškim in notranjo žensko ter med vsemi polarnostmi in nasprotji, ki se združujejo v nas in našem življenju. Gre za zavedanje, da ima vse kar obstoja svoj namen in dragocenost na pravem mestu in ob pravem trenutku.

To velja tudi za naš odnos do preteklosti in prihodnosti. Ko prepoznaš preteklost in njene dogodke, kot mojsterskega kiparja naše duše in osebnosti se z njo pomirimo ter ji damo mesto, ki ji pripada, takrat se je osvobodimo.  Takrat je prihodnost pred nami še kot neposlikano platno in dragocena učenja preteklosti nam pomagajo naslikati mojstrovino, ki lahko očara tudi nas.

Sporočilo Božanske zavesti:

»Božanska ljubimca predstavljata enost v različnosti. Povezuje ju strast soustvarjanja in dopolnjevanja, ki sta v igri nasprotij enost v različnosti. Svet se ustvarja skozi orgazmično moč in užitek predanosti, ne samo v odnosih temveč skozi najrazličnejše dejavnosti se vse ustvarja s tako močjo, predanostjo in fokusom«.

Sporočilo Shive in Parvati:

»To je Božansksa igra moči in nežnosti, ki ustvarja svet. Je popolno ravnotežje vsega. Tak odnos predstavlja ljubljenje Univerzuma s samim seboj. Vsa nasprotja se ljubijo v popolnem ustvarjalnem odnosu.«

Sporočilo Jezusa in Marije Magdalene:

»To je popolno sprejemanje, spoštovanje in priznavanje Božanskosti v drugem. Presega meje omejenih splošnih prepričanj in jih zdravi s svojo sveto vibracijo Enosti. To je seme zdravila, ki zdravi razdvojenost sveta in prinaša spoštovanje  do vseh Božanskih kreacij, vseh bitij in vse materije. Prišel bo čas, ko bo spet vse plesalo v ekstatičnem plesu ljubezni, spoštovanja in soustvarjanja. Do takrat mi mojstri in druga bitja ljubezni in luči za vas ohranjamo matrico, ki vibrira s Kristusovo zavestjo.«

Sporočilo Isis in Ozirisa:

»Božanska ljubezen nima meja ne v življenju ne v smrti. Presega meje telesa in duše in objema  duha, ki je nesmrten in se poustvarja skozi dušo in telo. Narava Boga je življenje in ko vidiš odsev Boga v drugem človeku, v njem ustvarjaš življenje. Čustvo ljubezni je lahko slepo in pogojeno, a zavest ljubezni je vsevedna in brezmejna. Zavest ljubezni je najbolj kreativen aspekt Boga in zavest ljubezni je najbolj ustvarjalen aspekt odnosa.«

Z ljubeznijo in hvaležnostjo,

Anaya

“Zame in za mnoge od nas je prva misel dneva: “Nisem se dovolj naspala.” Sledi ji: “Nimam dovolj časa.” Naj bo to res ali ne, misel ne dovolj  se nam zgodi samodejno, preden vanjo sploh podvomimo ali jo proučimo. Večino svojih ur in dnevov poslušamo, razlagamo, se pritožujemo ali skrbimo o tem, česar nimamo dovolj … Preden se sploh zravnamo v postelji, preden se naša stopala dotaknejo tal, smo že nezadostni, smo že zadaj, že izgubljamo, že nam nekaj manjka.

In do trenutka, ko se zvečer odpravimo spat, naše misli divje žebrajo litanije o tem, česar nismo dobili in opravili tisti dan. Zaspimo obremenjeni s temi mislimi in se zbudimo v pomanjkanje…

To notranje stanje pomanjkanja, ta naravnanost do pomanjkanja leži v osrčju naše nevoščljivosti, našega pohlepa, naših predsodkov in naših sporov z življenjem …”

Lynne Twist

Zapisala: Katerina Vidner Ferkov za Delo

91 odstotkov pragozda v Brazliji je uničenega zaradi reje živali. Rančarji očitno ne poznajo milosti. Najprej dobiček, potem vse drugo. Za vzgajanje krme in pašne površine vsak dan uničujejo dediščino človeštva. V zadnjih dvajsetih letih so samo v Braziliji umorili 1100 aktivistov, ki se zavzemajo za ohranitev naravnega okolja in pravic domačinov.

Američana Kip Andersen in Keegan Kuhn sta letos predstavila dokumentarni film Cowspiracy, ki dodatno pojasni že tako slabe napovedi glede okoljskih katastrof, ki se napovedujejo Zemlji. Dokumentarec gledalca popelje do drago opremljenih pisarn najbolj vplivnih okoljevarstvenih organizacij, ki ob njunih vprašanjih bolj ali manj molčijo ali se izmikajo. Pred mikrofon postavita tudi avtorje, profesorje in zagovornike živali. Naslov filma je tudi zgovoren, sicer se krave niso zarotile proti podnebju, ampak si grob z vilicami in nožem kopljemo sami.

Paradoks sodobnosti − več mesa, manj življenja

Poimenujmo jo Micka, kravo, ki je privezana na železni drog. Stoji na betonskih tleh, je omejena in umetno oplojena. Njena hrana so večinoma gensko spremenjeni pridelki. Ljudje imamo radi smetano, zato Mickinega mladička, če je moškega spola, ubijejo, da je mleko lahko namenjeno trgovinam. Hčerko čaka enaka usoda kot mater. Vsaka tretja krava v mlečni industriji je zaradi okoliščin in napora kmalu tako bolna, da stroški zdravljenja z antibiotiki presegajo vrednost njenega mleka. Zato je Micka predelana v pašteto, ki jo otroci dobijo namazano na kruh. Vsaka krava, naj je vzgajana za zakol ali mleko, v času življenja proizvede ogromno izločkov, ki so za naš planet, verjeli ali ne, še bolj usodni kot naš avto.

Z brezkompromisnimi dejstvi dr. Richard Oppenlader, avtor in okoljevarstvenik, ter profesor dr. Kirk R. Smith z Univerze Berkeley trdita, da je živinoreja primarni vzrok za ekološko kataklizmo, sredi katere živimo. Seveda so resna težava tudi promet in fosilna goriva, a daleč za katastrofičnimi posledicami živinoreje, ki je glavna povzročiteljica izpusta metana, ta je za naš planet večkratno bolj uničujoč od ogljikovega dioksida. Torej, za največji delež toplogrednih izpustov je odgovorna živinoreja.

Poleg tega živinoreja na svojem pohodu smrti povzroča lakoto. Levji delež pridelane hrane postane krma za živino, namesto hrana za ljudi. Poleg tega je poraba pitne vode v živinoreji gigantska, prav tako elektrike in zemljišč. Velika grožnja okolju je tudi toksičnost živalskih fekalij, ki se izlivajo v reke in morja, kar je dodatni razlog za odmiranje življenja v rekah in oceanih. Poleg roparskega ribištva na globalni ravni, ki ubija vse, kar je v veliki modrini še živega.

Kaj še? Živinoreja in ribištvo sta posledično vzrok za dobesedno ugrabitev življenjskega prostora divjim živalim. To, da jim grozi največje izumrtje od časa dinozavrov, ni niti več novica.

Zakaj o tej tako resni grožnji za okolje, na svetovni ravni, odločneje ne spregovorijo največje okoljevarstvene organizacije, z Greenpeaceom na čelu? Kakor mi je povedala predstavnica te organizacije v Sloveniji Tina Peternel, spornost živinoreje za okolje prepoznavajo in menijo, da je potreben odprt dialog. Kar dokazujejo tudi s tem, da na svojih dogodkih postrežejo vegetarijansko hrano.

Voziti kolo ali odkloniti zrezek, to zdaj ni več vprašanje

Raje ugašamo luči, ločujemo odpadke, se prhamo tri minute in vozimo kolo, namesto da bi se odrekli zrezku. Stanje je takšno, da je en brezmesni dan na teden slaba šala za stanje okolja. Kot je v dokumentarcu Cowspiracy zlovešče pripomnil vodja okoljevarstvene organizacije, se nam bližajo vojne za vodo in hrano, zaradi toplogrednih učinkov na ekosistem.

Lahko na kakršen koli način uživanje mesa in mleka prispeva k ohranitvi okolja za nas in naše otroke? Večina želi slišati odgovor: da. Resnica pa je: ne. Zrezek in kozarec mleka sta najbolj učinkovit način za uničevanje planeta, živali in ljudi. Sliši se kot znanstvena fantastika, kakor to, da nekateri propagirajo paleoprehrano v času, ko planet naseljuje skoraj devet milijard ljudi. Veste, koliko jih je bilo v paleolitiku? Nekaj milijonov. Poziv k večjemu uživanju mesa je v omaki postrežena smrtna obsodba milijard ljudi.

Kot kaže, je večini težje spremeniti vsebino krožnika kot se zazreti otroku v oči in si predstavljati, kako bo čez dvajset let mladostnik vprašal: »Kje je voda?« Takrat bo treba razložiti, da je bil tatarski biftek pomembnejši od prihodnosti.

Michael Pollan, profesor novinarstva z Univerze Berkeley in avtor knjižnih uspešnic na temo hrane, je za New York Times napisal obsežen članek na temo prehrane, nutricionistke, industrije, ljudi in okolja. Med njegovimi nasveti glede prehrane v antropološkem smislu še posebej izstopa njegov napotek, naj nas pri hrani vodi predvsem kultura, in ne znanost. Kakšna kultura torej smo, če gledamo stran, ko drugi umirajo in trpijo? Kultura smrti?

Kot se ljudje dobro poznamo, nam pravzaprav seže le malo do srca, če nismo prizadeti osebno ali naši najbližji. Šele trakrat se zares vprašamo, na kakšen način živimo. Tudi svetovno znana aktivistka in pisateljica Naomi Klein je okoljsko katastrofo doživela na povsem nov način, ker je stupeno okolje razlitja nafte obiskala noseča.

Še tako potraten luksuzni avto, še tako krvav zrezek ali nebotičnik sredi puščave ne dosega resničnega jedra onesnaževanja okolja − to je naša mentalna polucija. Človekov pohlep je začetek in konec vprašanja Zemlje.

 Vir: delo.si

Po 21 letih zakona, je moja žena želela, da peljem drugo žensko na večerjo in v kino. Rekla mi je, “Ljubim te, vendar te ta druga ženska prav tako ljubi in bi želela preživeti nekaj časa s teboj.” Druga ženska, za katero je moja žena želela, da jo obiščem, je moja mati, ki je vdova že 19 let, vendar moje zahtevno delo in 3 otroci enostavno niso dovoljevali, da bi jo videl kaj več kot le občasno.

Tisti večer sem jo poklical ter jo povabil na večerjo in v kino.

“Razmišljal sem, da bi bilo prijetno s teboj preživeti nekaj časa,” sem odgovoril. “Samo midva.”

Malce je premislila in nato rekla, “To bi mi bilo v veliko veselje.”

Majhen fant, ki se je večkrat slabo obnašal, se je nekega dne močno razburil. Njegov oče, ki je bil pameten človek, mu je dal vrečko polno žebljev ter mu naročil, da naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije žebelj v ograjo na vrtu.

Prvi dan je deček zabil v ograjo 37 žebljev. V naslednjih nekaj tednih se je že naučil bolje obvladati svojo jezo in število žebljev, zabitih v ograjo, se je počasi,  a občutno zmanjševalo. Ugotovil je, da je celo lažje obvladovati jezo, kot zabijati tiste žeblje v ograjo…

Končno je prišel dan, ko se deček ni nič razburil in tako tudi ni zabil nobenega žeblja v ograjo. Z navdušenjem je to povedal svojemu očetu. Ta ga je pohvalil in mu predlagal, naj zdaj iz ograje izpuli en žebelj vsak dan, ko mu bo uspelo obvladati svoje obnašanje.

Dnevi so minevali in deček je končno lahko svojemu očetu ponosno povedal, da je odstranil vse žeblje. Oče je svojega sina prijel za roko, ga odpeljal do ograje in mu rekel: “Dragi moj sin, zelo dobro si se odrezal in zares sem ponosen nate. Ampak poglej vse te luknje v ograji. Ograja nikoli več ne bo ista. Kadar v jezi ali besu izrečeš stvari, ki jih sicer ne bi. Te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Človeka lahko zabadaš z nožem in kasneje nož tudi izvlečeš iz njega. Potem mu sicer lahko neštetokrat poveš, da ti je žal, vendar rana ostane za vedno. Besedne rane prav tako bolijo kot fizične..”

Fantek je razumel, kako močne so bile očetove besede. S sklonjeno glavo se je obrnil k njemu in mu rekel: “Očka, upam, da mi boš odpustil vse luknje, ki sem jih naredil v tebi.”

Pravi prijatelji so tako redki, kot so redki dragulji. Prijatelji te pripravijo do smeha, prijatelji te poslušajo, prijatelji te opogumljajo, ko ti gre slabo, imajo zate lepe in vzpodbudne besede in njihovo srce je tebi vedno odprto. Zato bodi pozoren kako delaš z njimi!

“Izbiraj jih previdno, kajti besede imajo večjo moč kot atomske bombe. ” -Pearl Strachan

 

Oče se je vrnil pozno domov. Prihajal je iz svoje službe, utrujen in razdražljiv in že pri vhodu je naletel na svojega sedemletnega sina, ki ga je čakal pred vrati.

Na eni od šamanskih delavnic je Uchu privlekel na dan torbo, polno elektronskih naprav in žic. Prosil je za prostovoljca in začel izvajati meritve. Začudeno smo gledali. Kako vse te moderne naprave pašejo v koncept šamanizma?

Kmalu se nam je razkril pomen njegovega početja in odprtih ust smo strmeli v razlike v meritvah in številkah, ki so jih kazale naprave. Uchu nam je pokazal, kako se spreminja naše elektromagnetno polje glede na to, kje stojimo, ali smo ozemljeni ali ne in celo glede na to, ali se nas kdo dotika ali ne.

Ste vedeli, da je človek ves čas povezan s soncem in zemljo in da oba ves čas ključno vplivata na naše frekvence? Sonce nam priskrbi toploto, vitamin D in pozitivno nabite ione, zemlja poskrbi za našo hrano, vodo in negativne ione. Ravnovesje obojih je ključno za naše zdravje in počutje.

»Dva najhujših človekovih izumov sta čevlji in sončna očala.« večkrat pravi Uchu. Ker blokirata naravno ravnovesje pozitivnih in negativnih delcev v naših telesih. Skozi tisočletja so ljudje živeli tako, da so bili ozemljeni. Kako? Enostavno tako, da so bili v stiku s tlemi. Dosti so hodili bosi, živeli so v kontaktu z naravo in za ravnovesje je bilo poskrbljeno samo od sebe. Z današnjim načinom življenja se pogosto dogaja, da nismo več ozemljeni. Hodimo v čevljih z gumijastimi in plastičnimi podplati, živimo v velemestih in nebotičnikih, obdani z visoko elektromagnetno polucijo in naravno ravnovesje se zlahka podre. Ko spimo, nismo več ozemljeni. Večinoma imamo preveč pozitivnih elektronov (prostih radikalov), kar se še potencira z wi-fi signali, mobiteli in drugimi sevanji v urbanih okoljih.

Kako in zakaj se ozemljiti?

Ozemljimo se tako, da smo v direktnem stiku z zemljo –  hodimo bosi po travi, zemlji ali pesku, ali ležimo oziroma sedimo na travniku. Ali pa uporabimo naprave, ki ustvarijo enak učinek notri, v hišah.

Ko smo v direktnem stiku z zemljo, naše telo dobi negativno nabite proste elektrone in se uglasi na frekvenco zemlje. Znanstvene raziskave so potrdile, da ozemljitev zelo dvigne imunski sistem. Vpliva na ravni kortizola, stresa in preprečuje vnetna stanja. Ljudje, zajeti v študijah, poročajo, da se jim je drastično izboljšala kvaliteta spanja, zmanjšale kronične bolečine in stres in da so bili polni energije. Opazili so tudi blagodejni vpliv na srčni utrip, napetost mišic in hormonska neravnovesja. Ozemljitev minimizira posledice izpostavljenosti elektronski onesnaženosti, ki je vse okoli nas, ima namreč antioksidativne učinke.

Na delavnici smo se nasmejali temu, kako zelo se je spremenila frekvenca naše prostovoljke, ko jo je Uchu držal  za roko. Približala se je zemljini. Uchu nam je pojasnil, da iz istega razloga ozemljijo tudi vse naprave v gospodinjstvih (pralne stroje, pomivalne stroje) in v industriji – da se izognejo kopičenju presežnega pozitivnega naboja. Ko je človek z merilno napravo v eni roki z drugo roko prijel za kako pipo ali radiator (so ozemljeni), se mu je ravno tako zelo spremenil naboj.

Če nimate možnosti preživljati časa v naravi bosi, je zelo priporočljivo, da si ozemljite posteljo. Med spanjem namreč poteka najbolj intenzivna regeneracija telesa. Načini za ozemljitev postelje so bolj ali manj enostavni, jih je več, veliko jih najdete na spletu (youtube itd), lahko pa se tudi odločite za nakup ozemljevalne blazine, rjuhe ali žimnice.

Kar težko je verjeti, da nekaj tako enostavnega kot je hoditi bos v naravi, tako bistveno vpliva na celotno biokemično ravnovesje našega telesa. Če dvomite, poskusite. Opazujte, če po direktnem stiku z zemljo spite kaj bolje, če se počutite bolje, če se omilijo kronične bolečine… Verjamem, da boste prijetno presenečeni! Tako kot smo bili presenečni mi, ko nam je naš šaman postregel s celim kupom modernih elektronskih naprav in nato poskrbel še za zabavo z meritvami.

Kje dobiti ozemljitvene produkte?

Če razmišljate o nakupu ozemljitvenega produkta, ki vas bo ozemljil tudi doma ali na delovnem mestu, so v Sloveniji zdaj na voljo izdelki po dostopnih cenah tukaj:

http://www.ozemljitev.si/

http://www.ozemljitev.si/ozemljitev-v-prostoru