Arhivi Kategorije: Na kratko

Sporočilo Božanskih Ljubimcev

Zapisala: Anaya Nandaprema

Božanska zavest – princip  Božanskih Ljubimcev nosi zavest in vibracijo odnosa, kjer se v Božanski zavesti partnerja ljubita s telesom, dušo, umom in duhom. Enost dveh v trojstvu z Bogom.  Nosi zavest  in  vibracijo ljubezni, kakršno lahko občudujemo na primer med Shivo in Parvati, Jezusem in Marijo Magdaleno ter Ozirisem in Isis.

Vendar je globlje sporočilo in namen ustvariti takšno ekstatično ljubezen znotraj sebe med svojim notranjim moškim in notranjo žensko ter med vsemi polarnostmi in nasprotji, ki se združujejo v nas in našem življenju. Gre za zavedanje, da ima vse kar obstoja svoj namen in dragocenost na pravem mestu in ob pravem trenutku.

To velja tudi za naš odnos do preteklosti in prihodnosti. Ko prepoznaš preteklost in njene dogodke, kot mojsterskega kiparja naše duše in osebnosti se z njo pomirimo ter ji damo mesto, ki ji pripada, takrat se je osvobodimo.  Takrat je prihodnost pred nami še kot neposlikano platno in dragocena učenja preteklosti nam pomagajo naslikati mojstrovino, ki lahko očara tudi nas.

Sporočilo Božanske zavesti:

»Božanska ljubimca predstavljata enost v različnosti. Povezuje ju strast soustvarjanja in dopolnjevanja, ki sta v igri nasprotij enost v različnosti. Svet se ustvarja skozi orgazmično moč in užitek predanosti, ne samo v odnosih temveč skozi najrazličnejše dejavnosti se vse ustvarja s tako močjo, predanostjo in fokusom«.

Sporočilo Shive in Parvati:

»To je Božansksa igra moči in nežnosti, ki ustvarja svet. Je popolno ravnotežje vsega. Tak odnos predstavlja ljubljenje Univerzuma s samim seboj. Vsa nasprotja se ljubijo v popolnem ustvarjalnem odnosu.«

Sporočilo Jezusa in Marije Magdalene:

»To je popolno sprejemanje, spoštovanje in priznavanje Božanskosti v drugem. Presega meje omejenih splošnih prepričanj in jih zdravi s svojo sveto vibracijo Enosti. To je seme zdravila, ki zdravi razdvojenost sveta in prinaša spoštovanje  do vseh Božanskih kreacij, vseh bitij in vse materije. Prišel bo čas, ko bo spet vse plesalo v ekstatičnem plesu ljubezni, spoštovanja in soustvarjanja. Do takrat mi mojstri in druga bitja ljubezni in luči za vas ohranjamo matrico, ki vibrira s Kristusovo zavestjo.«

Sporočilo Isis in Ozirisa:

»Božanska ljubezen nima meja ne v življenju ne v smrti. Presega meje telesa in duše in objema  duha, ki je nesmrten in se poustvarja skozi dušo in telo. Narava Boga je življenje in ko vidiš odsev Boga v drugem človeku, v njem ustvarjaš življenje. Čustvo ljubezni je lahko slepo in pogojeno, a zavest ljubezni je vsevedna in brezmejna. Zavest ljubezni je najbolj kreativen aspekt Boga in zavest ljubezni je najbolj ustvarjalen aspekt odnosa.«

Z ljubeznijo in hvaležnostjo,

Anaya

Dovolj

“Zame in za mnoge od nas je prva misel dneva: “Nisem se dovolj naspala.” Sledi ji: “Nimam dovolj časa.” Naj bo to res ali ne, misel ne dovolj  se nam zgodi samodejno, preden vanjo sploh podvomimo ali jo proučimo. Večino svojih ur in dnevov poslušamo, razlagamo, se pritožujemo ali skrbimo o tem, česar nimamo dovolj … Preden se sploh zravnamo v postelji, preden se naša stopala dotaknejo tal, smo že nezadostni, smo že zadaj, že izgubljamo, že nam nekaj manjka.

In do trenutka, ko se zvečer odpravimo spat, naše misli divje žebrajo litanije o tem, česar nismo dobili in opravili tisti dan. Zaspimo obremenjeni s temi mislimi in se zbudimo v pomanjkanje…

To notranje stanje pomanjkanja, ta naravnanost do pomanjkanja leži v osrčju naše nevoščljivosti, našega pohlepa, naših predsodkov in naših sporov z življenjem …”

Lynne Twist

Najbolj zamolčani vzrok uničevanja planeta

Zapisala: Katerina Vidner Ferkov za Delo

91 odstotkov pragozda v Brazliji je uničenega zaradi reje živali. Rančarji očitno ne poznajo milosti. Najprej dobiček, potem vse drugo. Za vzgajanje krme in pašne površine vsak dan uničujejo dediščino človeštva. V zadnjih dvajsetih letih so samo v Braziliji umorili 1100 aktivistov, ki se zavzemajo za ohranitev naravnega okolja in pravic domačinov.

Američana Kip Andersen in Keegan Kuhn sta letos predstavila dokumentarni film Cowspiracy, ki dodatno pojasni že tako slabe napovedi glede okoljskih katastrof, ki se napovedujejo Zemlji. Dokumentarec gledalca popelje do drago opremljenih pisarn najbolj vplivnih okoljevarstvenih organizacij, ki ob njunih vprašanjih bolj ali manj molčijo ali se izmikajo. Pred mikrofon postavita tudi avtorje, profesorje in zagovornike živali. Naslov filma je tudi zgovoren, sicer se krave niso zarotile proti podnebju, ampak si grob z vilicami in nožem kopljemo sami.

Paradoks sodobnosti − več mesa, manj življenja

Poimenujmo jo Micka, kravo, ki je privezana na železni drog. Stoji na betonskih tleh, je omejena in umetno oplojena. Njena hrana so večinoma gensko spremenjeni pridelki. Ljudje imamo radi smetano, zato Mickinega mladička, če je moškega spola, ubijejo, da je mleko lahko namenjeno trgovinam. Hčerko čaka enaka usoda kot mater. Vsaka tretja krava v mlečni industriji je zaradi okoliščin in napora kmalu tako bolna, da stroški zdravljenja z antibiotiki presegajo vrednost njenega mleka. Zato je Micka predelana v pašteto, ki jo otroci dobijo namazano na kruh. Vsaka krava, naj je vzgajana za zakol ali mleko, v času življenja proizvede ogromno izločkov, ki so za naš planet, verjeli ali ne, še bolj usodni kot naš avto.

Z brezkompromisnimi dejstvi dr. Richard Oppenlader, avtor in okoljevarstvenik, ter profesor dr. Kirk R. Smith z Univerze Berkeley trdita, da je živinoreja primarni vzrok za ekološko kataklizmo, sredi katere živimo. Seveda so resna težava tudi promet in fosilna goriva, a daleč za katastrofičnimi posledicami živinoreje, ki je glavna povzročiteljica izpusta metana, ta je za naš planet večkratno bolj uničujoč od ogljikovega dioksida. Torej, za največji delež toplogrednih izpustov je odgovorna živinoreja.

Poleg tega živinoreja na svojem pohodu smrti povzroča lakoto. Levji delež pridelane hrane postane krma za živino, namesto hrana za ljudi. Poleg tega je poraba pitne vode v živinoreji gigantska, prav tako elektrike in zemljišč. Velika grožnja okolju je tudi toksičnost živalskih fekalij, ki se izlivajo v reke in morja, kar je dodatni razlog za odmiranje življenja v rekah in oceanih. Poleg roparskega ribištva na globalni ravni, ki ubija vse, kar je v veliki modrini še živega.

Kaj še? Živinoreja in ribištvo sta posledično vzrok za dobesedno ugrabitev življenjskega prostora divjim živalim. To, da jim grozi največje izumrtje od časa dinozavrov, ni niti več novica.

Zakaj o tej tako resni grožnji za okolje, na svetovni ravni, odločneje ne spregovorijo največje okoljevarstvene organizacije, z Greenpeaceom na čelu? Kakor mi je povedala predstavnica te organizacije v Sloveniji Tina Peternel, spornost živinoreje za okolje prepoznavajo in menijo, da je potreben odprt dialog. Kar dokazujejo tudi s tem, da na svojih dogodkih postrežejo vegetarijansko hrano.

Voziti kolo ali odkloniti zrezek, to zdaj ni več vprašanje

Raje ugašamo luči, ločujemo odpadke, se prhamo tri minute in vozimo kolo, namesto da bi se odrekli zrezku. Stanje je takšno, da je en brezmesni dan na teden slaba šala za stanje okolja. Kot je v dokumentarcu Cowspiracy zlovešče pripomnil vodja okoljevarstvene organizacije, se nam bližajo vojne za vodo in hrano, zaradi toplogrednih učinkov na ekosistem.

Lahko na kakršen koli način uživanje mesa in mleka prispeva k ohranitvi okolja za nas in naše otroke? Večina želi slišati odgovor: da. Resnica pa je: ne. Zrezek in kozarec mleka sta najbolj učinkovit način za uničevanje planeta, živali in ljudi. Sliši se kot znanstvena fantastika, kakor to, da nekateri propagirajo paleoprehrano v času, ko planet naseljuje skoraj devet milijard ljudi. Veste, koliko jih je bilo v paleolitiku? Nekaj milijonov. Poziv k večjemu uživanju mesa je v omaki postrežena smrtna obsodba milijard ljudi.

Kot kaže, je večini težje spremeniti vsebino krožnika kot se zazreti otroku v oči in si predstavljati, kako bo čez dvajset let mladostnik vprašal: »Kje je voda?« Takrat bo treba razložiti, da je bil tatarski biftek pomembnejši od prihodnosti.

Michael Pollan, profesor novinarstva z Univerze Berkeley in avtor knjižnih uspešnic na temo hrane, je za New York Times napisal obsežen članek na temo prehrane, nutricionistke, industrije, ljudi in okolja. Med njegovimi nasveti glede prehrane v antropološkem smislu še posebej izstopa njegov napotek, naj nas pri hrani vodi predvsem kultura, in ne znanost. Kakšna kultura torej smo, če gledamo stran, ko drugi umirajo in trpijo? Kultura smrti?

Kot se ljudje dobro poznamo, nam pravzaprav seže le malo do srca, če nismo prizadeti osebno ali naši najbližji. Šele trakrat se zares vprašamo, na kakšen način živimo. Tudi svetovno znana aktivistka in pisateljica Naomi Klein je okoljsko katastrofo doživela na povsem nov način, ker je stupeno okolje razlitja nafte obiskala noseča.

Še tako potraten luksuzni avto, še tako krvav zrezek ali nebotičnik sredi puščave ne dosega resničnega jedra onesnaževanja okolja − to je naša mentalna polucija. Človekov pohlep je začetek in konec vprašanja Zemlje.

 Vir: delo.si

“Druga ženska” v mojem življenju.

Po 21 letih zakona, je moja žena želela, da peljem drugo žensko na večerjo in v kino. Rekla mi je, “Ljubim te, vendar te ta druga ženska prav tako ljubi in bi želela preživeti nekaj časa s teboj.” Druga ženska, za katero je moja žena želela, da jo obiščem, je moja mati, ki je vdova že 19 let, vendar moje zahtevno delo in 3 otroci enostavno niso dovoljevali, da bi jo videl kaj več kot le občasno.

Tisti večer sem jo poklical ter jo povabil na večerjo in v kino.

“Razmišljal sem, da bi bilo prijetno s teboj preživeti nekaj časa,” sem odgovoril. “Samo midva.”

Malce je premislila in nato rekla, “To bi mi bilo v veliko veselje.”

Tisti petek sem se po končani službi zapeljal do nje, da bi jo pobral in bil sem živčen. Ko sem prispel do njenega doma, sem opazil, da je bila tudi ona nervozna glede najinega “zmenka”. Stala je pred vrati, zavita v plašč. Uredila si je pričesko in nosila je obleko, ki jo je oblekla na zadnji obletnici poroke. Nasmehnila se je in njen obraz je sijal kot bi bil obraz angela.  “Svojim prijatelejm sem povedala, da grem ven  s svojim sinom in so bili prevzeti,” je rekla, ko je prisedla v avtu. “Komaj čakajo, da jim povem, kako se je obneslo.”

Šla sva v restavracijo, ki ni bila elegantna, vendar prijetna in udobna. Moja mama me je prijela pod roko kot bi bila Prva Dama. Ko sva sedla za mizo, sem ji bral iz menija. Njene oči so lahko brale samo velike tiskane črke. Na polovici čez  predjedi, sem dvignil pogled in moja mama je sedela zazrta vame. Nostalgičen nasmešek na ustnicah je razkrival, da se spominja.  “Včasih sem ti jaz morala brati iz menija, ko si bil še majhen,” je rekla. “Potem je čas, da se sprostiš in mi dovoliš, da ti vrnem uslugo,” sem dejal.

Med večerjo, sva imela prijeten pogovor — nič posebnega, le podrobnosti o aktualnih dogodkih v najinih življenjih. Toliko sva si imela povedati, da sva zamudila v kino. Ko sem jo kasneje zvečer pripeljal domov, je rekla, “Z veseljem bom šla spet s teboj na večerjo, vendar le, če mi dovoliš, da jaz povabim tebe .” Pristal sem.

“Kako je šel zmenek?” je zanimalo ženo, ko sem prispel domov.

“Prijetno. Precej bolje, kot sem si predstavljal,” sem odgovoril.

Mama in jaz  sva odslej hodila na večerjo nekajkrat na mesec. Včasih sva šla v kino, večinoma sva se pogovarjala. Z njo sem delil zgodbe z dela, hvalil sem se z dosežki otrok in Peggy. Mama me je obveščala o vseh čenčah in mi pripovedovala o preteklosti. Zdaj vem, kako se je počutila, ko je med drugo svetovno vojno delala v tovarni. Vem, kako je srečala mojega očeta in kako jo je zasnubil v tramvajskem vagonu v tistih težkih časih. Vesel sem, da z menoj deli te podrobnosti. So pomemben del moje preteklosti.  Govoriva tudi o prihodnosti. Zaradi težav z zdravjem jo je strah kako bo v prihodnje.
“Toliko življenja je še pred menoj,” mi je nekoč povedala. “Želim si biti tukaj, ko moji vnuki odrastejo. Nočem zamuditi ničesar od tega.”Kot mnogi vrstniki, običajno svoj koledar zapolnim do zadnjega kotička, ob tem ko poskušam vanj stlačiti družino, kariero in prijateljstva. Pogosto se pritožujem nad tem, kako hitro čas leti. Druženje z mojo mamo me je naučilo upočasnitve.Peggy je imela prav. Zmenki z drugo žensko so pomagali najinemu zakonu.

David Farrell

Zgodba o žebljih

Majhen fant, ki se je večkrat slabo obnašal, se je nekega dne močno razburil. Njegov oče, ki je bil pameten človek, mu je dal vrečko polno žebljev ter mu naročil, da naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije žebelj v ograjo na vrtu.

Prvi dan je deček zabil v ograjo 37 žebljev. V naslednjih nekaj tednih se je že naučil bolje obvladati svojo jezo in število žebljev, zabitih v ograjo, se je počasi,  a občutno zmanjševalo. Ugotovil je, da je celo lažje obvladovati jezo, kot zabijati tiste žeblje v ograjo…

Končno je prišel dan, ko se deček ni nič razburil in tako tudi ni zabil nobenega žeblja v ograjo. Z navdušenjem je to povedal svojemu očetu. Ta ga je pohvalil in mu predlagal, naj zdaj iz ograje izpuli en žebelj vsak dan, ko mu bo uspelo obvladati svoje obnašanje.

Dnevi so minevali in deček je končno lahko svojemu očetu ponosno povedal, da je odstranil vse žeblje. Oče je svojega sina prijel za roko, ga odpeljal do ograje in mu rekel: “Dragi moj sin, zelo dobro si se odrezal in zares sem ponosen nate. Ampak poglej vse te luknje v ograji. Ograja nikoli več ne bo ista. Kadar v jezi ali besu izrečeš stvari, ki jih sicer ne bi. Te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Človeka lahko zabadaš z nožem in kasneje nož tudi izvlečeš iz njega. Potem mu sicer lahko neštetokrat poveš, da ti je žal, vendar rana ostane za vedno. Besedne rane prav tako bolijo kot fizične..”

Fantek je razumel, kako močne so bile očetove besede. S sklonjeno glavo se je obrnil k njemu in mu rekel: “Očka, upam, da mi boš odpustil vse luknje, ki sem jih naredil v tebi.”

Pravi prijatelji so tako redki, kot so redki dragulji. Prijatelji te pripravijo do smeha, prijatelji te poslušajo, prijatelji te opogumljajo, ko ti gre slabo, imajo zate lepe in vzpodbudne besede in njihovo srce je tebi vedno odprto. Zato bodi pozoren kako delaš z njimi!

“Izbiraj jih previdno, kajti besede imajo večjo moč kot atomske bombe. ” -Pearl Strachan

 

Zgodba iz vsakdana

Oče se je vrnil pozno domov. Prihajal je iz svoje službe, utrujen in razdražljiv in že pri vhodu je naletel na svojega sedemletnega sina, ki ga je čakal pred vrati.

“Oči, te lahko nekaj vprašam?” “Ja. Kaj je?” je odgovoril oče.
“Oči, koliko denarja zasluziš na uro?” “
To se pa tebe nič ne tiče. Zakaj sploh sprašujes?” je oče odgovoril jezljivo.
“Samo rad bi vedel. Prosim povej mi, koliko dobiš na uro?” je prosil mali dečko.
“Če ze moraš vedeti, zaslužim dvajset evrov na uro.”
“Oh,” je sinček zavzdihnil in povesil glavo.
Znova je pogledal gor in dejal, “Ati, mi lahko posodiš deset evrov?”
Oče je postal zelo nejevoljen. “Če si me o moji plači spraševal samo zato, da ti lahko posodim nekaj denarja, da si kupiš trapasto igračo ali kakšno drugo neumnost, potem odkorakaj naravnost v svojo sobo in se spravi v posteljo. Razmisli o tem, kako si bil sebičen. Vsak dan delam dolgo in trdo in nimam časa za take otroške igrice.”
Mali deček je tiho odšel v sobo in zaprl vrata za seboj. Oče se je usedel na kavč in postajal še bolj jezen, ko je razmišljal o sinovem poizvedovanju. Le kako si drzne spraševati takšna vprašanja le zato, da bi dobil nekaj denarja. Po eni uri se je mož umiril in začel razmišljati, da je bil morda nekoliko pretrd do svojega sina. »Mogoče pa je nekaj zares potreboval za tistih deset evrov, konec koncev me zelo redko vpraša za kaj takega,« je razmišljal. Oče je vstal, odšel do vrat dečkove sobe in vstopil.
“Ali že spiš, sine?” “Ne, oči, buden sem,” je odgovoril deček.
“Malo sem razmišljal, mogoče sem bil preveč strog do tebe,” je dejal oče.”Dolg in naporen dan je za mano in me je malo zaneslo. Tukaj imas deset evrov, ki si jih želel.”
Deček se je postavil pokonci in se srečno zasmejal, “O, hvala oči,” je zaklical. Potem je segel pod blazino in vzel izpod nje še nekaj zmečkanih bankovcev. Oče, ki je videl, da ima fantek še nekaj denarja, je znova postal jezen. Deček je počasi preštel svoj denar, potem pa pogledal očeta.
“Zakaj pa si želel še več denarja, kot ga imaš?” je ostro vprašal oče.
“Ker ga nisem imel dovolj, sedaj pa ga imam,” je vedro odvrnil deček. “Oči, sedaj imam dvajset evrov. Ali lahko kupim eno uro tvojega časa?”

Ozemljitev

Na eni od šamanskih delavnic je Uchu privlekel na dan torbo, polno elektronskih naprav in žic. Prosil je za prostovoljca in začel izvajati meritve. Začudeno smo gledali. Kako vse te moderne naprave pašejo v koncept šamanizma?

Kmalu se nam je razkril pomen njegovega početja in odprtih ust smo strmeli v razlike v meritvah in številkah, ki so jih kazale naprave. Uchu nam je pokazal, kako se spreminja naše elektromagnetno polje glede na to, kje stojimo, ali smo ozemljeni ali ne in celo glede na to, ali se nas kdo dotika ali ne.

Ste vedeli, da je človek ves čas povezan s soncem in zemljo in da oba ves čas ključno vplivata na naše frekvence? Sonce nam priskrbi toploto, vitamin D in pozitivno nabite ione, zemlja poskrbi za našo hrano, vodo in negativne ione. Ravnovesje obojih je ključno za naše zdravje in počutje.

»Dva najhujših človekovih izumov sta čevlji in sončna očala.« večkrat pravi Uchu. Ker blokirata naravno ravnovesje pozitivnih in negativnih delcev v naših telesih. Skozi tisočletja so ljudje živeli tako, da so bili ozemljeni. Kako? Enostavno tako, da so bili v stiku s tlemi. Dosti so hodili bosi, živeli so v kontaktu z naravo in za ravnovesje je bilo poskrbljeno samo od sebe. Z današnjim načinom življenja se pogosto dogaja, da nismo več ozemljeni. Hodimo v čevljih z gumijastimi in plastičnimi podplati, živimo v velemestih in nebotičnikih, obdani z visoko elektromagnetno polucijo in naravno ravnovesje se zlahka podre. Ko spimo, nismo več ozemljeni. Večinoma imamo preveč pozitivnih elektronov (prostih radikalov), kar se še potencira z wi-fi signali, mobiteli in drugimi sevanji v urbanih okoljih.

Kako in zakaj se ozemljiti?

Ozemljimo se tako, da smo v direktnem stiku z zemljo –  hodimo bosi po travi, zemlji ali pesku, ali ležimo oziroma sedimo na travniku. Ali pa uporabimo naprave, ki ustvarijo enak učinek notri, v hišah.

Ko smo v direktnem stiku z zemljo, naše telo dobi negativno nabite proste elektrone in se uglasi na frekvenco zemlje. Znanstvene raziskave so potrdile, da ozemljitev zelo dvigne imunski sistem. Vpliva na ravni kortizola, stresa in preprečuje vnetna stanja. Ljudje, zajeti v študijah, poročajo, da se jim je drastično izboljšala kvaliteta spanja, zmanjšale kronične bolečine in stres in da so bili polni energije. Opazili so tudi blagodejni vpliv na srčni utrip, napetost mišic in hormonska neravnovesja. Ozemljitev minimizira posledice izpostavljenosti elektronski onesnaženosti, ki je vse okoli nas, ima namreč antioksidativne učinke.

Na delavnici smo se nasmejali temu, kako zelo se je spremenila frekvenca naše prostovoljke, ko jo je Uchu držal  za roko. Približala se je zemljini. Uchu nam je pojasnil, da iz istega razloga ozemljijo tudi vse naprave v gospodinjstvih (pralne stroje, pomivalne stroje) in v industriji – da se izognejo kopičenju presežnega pozitivnega naboja. Ko je človek z merilno napravo v eni roki z drugo roko prijel za kako pipo ali radiator (so ozemljeni), se mu je ravno tako zelo spremenil naboj.

Če nimate možnosti preživljati časa v naravi bosi, je zelo priporočljivo, da si ozemljite posteljo. Med spanjem namreč poteka najbolj intenzivna regeneracija telesa. Načini za ozemljitev postelje so bolj ali manj enostavni, jih je več, veliko jih najdete na spletu (youtube itd), lahko pa se tudi odločite za nakup ozemljevalne blazine, rjuhe ali žimnice.

Kar težko je verjeti, da nekaj tako enostavnega kot je hoditi bos v naravi, tako bistveno vpliva na celotno biokemično ravnovesje našega telesa. Če dvomite, poskusite. Opazujte, če po direktnem stiku z zemljo spite kaj bolje, če se počutite bolje, če se omilijo kronične bolečine… Verjamem, da boste prijetno presenečeni! Tako kot smo bili presenečni mi, ko nam je naš šaman postregel s celim kupom modernih elektronskih naprav in nato poskrbel še za zabavo z meritvami. :)

Kje dobiti ozemljitvene produkte?

Če razmišljate o nakupu ozemljitvenega produkta, ki vas bo ozemljil tudi doma ali na delovnem mestu, so v Sloveniji zdaj na voljo izdelki po dostopnih cenah tukaj:

http://www.ozemljitev.si/

http://www.ozemljitev.si/ozemljitev-v-prostoru

Vsak je svoboden, da uporablja sončno kremo

Leta 1999 je Baz Luhrman, v  svoji pesmi podal en nasvet za prihodnost – uporabljajte sončno kremo! Več najdete na povezavi tukaj

Leta 2014 je The Independent (UK), predstavil raziskavo Karolinska Inštituta iz Švedske, kjer so odkrili, da je za ženske, ki se izogibajo sončenju med poletjem kar dvakrat bolj verjetno, da bodo umrle prej kot tiste, ki se normalno sončijo vsak dan. Okoli sončenja že leta poteka žolčna debata in vendar iz lastne izkušnje vem, da ga ni boljšega načina, da napolnim svoje baterije kot je sončenje.  Študija, ki je zaobjela  30,000 žensk in jim sledila kar 20 let je pokazala, da je bila umrljivost dvakrat večja med ženskami, ki so se sončenju izogibale. Letos sem na morju poslušala “sosede” na plaži, ko so imele debato o gosposki beli koži in temu, da se je bolje izogibati sončenju, če se le da. In vendar je vsako leto več takih raziskav, ki kažejo na dejstvo, da je izogibanje sončenju kot tudi uporaba sončnih krem vse prej kot zdravju prijazna.

Zakaj? Brez dvoma drži, da izogibanje soncu za vsako ceno kot tudi uporaba sončne kreme ovira sposobnost telesa, da proizvaja vitamin D3 iz sončnih UVB žarkov, kar pravijo, da je najbolj telesu prijazna  vitamina D. Naravnost ironično je, da pomanjkanje vitamina D vodi v najbolj agresivne oblike kožnega raka, kar jih poznamo. Leta 2011 so objavili študijo, ki je razkrila, da optimalen nivo vitamina D v krvi nudi najboljšo zaščito pred opeklinami in kožnim rakom. Tukaj moram iz lastnih izkušenj dodati, da se je sonce v zadnjih letih nedvomno spremenilo in da tudi jaz, ki sem bila prej praktično brez težav z ožgano kožo letos dokazujem, da se moram bolj skrivati v tistih urah, ko je najmočnejše. Celo v senci me je nakurilo in to že drugič letos. Tako da je zdrava kmečka pamet še vedno dobrodošla, izogibajte se sonca med 12. in 16. uro.

Vitamin D je v zaščiti telesa vsestranski in ni povezan zgolj s kožo, telo ščiti tudi pred boleznimi kot so multipla skleroza, vnetje črevesja, revmatični artritis in diabetes tipa1.

Vsekakor pa je zanimiva povezava povečanega pojava kožnega raka in sončnih krem o čemer je veliko govoril Bernard Ackerman, MD, (deceased 2008). Ackerman je svoja videnja zapisal v članku v  The New York Times (July 20, 2004), z naslovom“I BEG TO DIFFER; A Dermatologist Who’s Not Afraid to Sit on the Beach”. Pravi, da povezava izpostavljenosti soncu in pojavu melanoma ni dokazana. Prav tako ni dokaza, da sončna krema zaščiti pred melanomo.

Švedi so leta 2000 v raziskavi pokazali na povečano prisotnost melanome pri tistih, ki so uporabljali sončne kreme. Elizabeth Plourde, PhD, je znanstvenica, ki je v svoji knjigi Sunscreens – Biohazard: Treat as Hazardous Waste, dokumentirala nevarnosti sončnih krem za ljudi in okolje.

Dr. Plourde pravi, da se je kožni rak močno povečeval v zadnjih 30 letih, ko se je povečala tudi uporaba sončnih krem. Pravi, da sončne kreme vsebujejo kemikalije, za katere vemo, da so karcenogene in kemikalije, ki so motilci endokrinega sistema (EDC).

In ravno zaradi tovrstnih motilcev endokrinega sistema se v morjih soočamo z odmiranjem koral in druge morske populacije, pojavljajo pa se dvospolne ribe. Raziskave Dr. Plourde so pokazale, da zaradi tovrstnih kemikalij prihaja tudi do težav z reproduktivnimi organi. Ne le, da onesnažujemo okolje, raziskave kažejo, da ima kar 97% Američanov sledi kemikalij iz sončnih krem v svoji krvi.

Delno povzeto po članku na povezavi

Lekcija vode

Poletni solsticij je praznik, ki ga praznujemo pod okriljem elementa vode. V tem času astrološko gledano vstopamo v znamenje raka, ki je vodno znamenje.

Voda je duša sveta in je osnova vsega življenja. Voda ima sposobnost preobrazbe, raztapljanja in požiranja vseh preostalih elementov.  Ne glede na to, da zemlja vodo lahko zajezi vsi vemo kakšno silo nosi v svoji notranjosti voda in kako hitro lahko naraste in prestopi bregove. Voda četudi navzven deluje kot mirna površina, pod mirno gladino skriva prekipevajoče življenje, ki ga napajajo močni in nenadzorovani vodni tokovi.

Voda je  izjemno prilagodljiva in vendar lahko premaga vse, saj jo je pravzaprav nemogoče nadzorovati, ko resnično pokaže vso svojo silovito moč. Ni je sile na tem svetu, ki bi vodi preprečila, da bi se zlila v morje. Saj poznate staro ljudsko modrost, ki pravi, da tiha voda bregove dere.

Voda je izjemen element, saj nas uči skozi realnost čustev in občutkov. Voda nas vodi, da v sebi občutimo pretoke energije, ki so povezani s tokom naših čustev. Ko smo v toku življenja to pravzaprav pomeni, da smo v toku svoje vodne, čustvene narave in gremo s tem tokom. Se mu ne upiramo in ne bežimo pred njim, temveč si dopustimo da smo voda in gremo s to vodo. Čustva tečejo tekoče, nežno, umirjeno ali pa podivjajo kot morje v viharju. Imajo to sposobnost, da zmrznejo, so hladna, topla ali meglena. Ko sledimo toku svojih čustev skozi njih obarvamo svoj pogled na svet. Čustva so izjemen vodnik v naših življenjih.

In vendar smo bili le redki kot otroci poučeni o moči naših čustev, o tem kako pomembno jih je spoštovati in upravljati s to energijo, ki jo čustva predstavljajo. Čustvo je tok energije, je naboj. Lahko teče ali pa zastane in se ujame v energijskih vozlih. Ko voda zastane in stagnira, se usmradi in takrat pogosto potrebujemo zunanjo pomoč, da sploh ugledamo, kaj se v naši notranjosti čisto zares dogaja..

Čustvena zrelost je ključna komponenta v našem vsakodnevnem življenju in vendar temu delu pogosto ne posvečamo potrebne pozornosti. Voda nas uči, kako najti večje nivoje čustvene varnosti v samemu sebi, kako objeti svojega notranjega otroka in s tem ustvariti temelj iz katerega lahko svojo pristnost, avtentičnost delimo s svetom.

Voda je element, ki ga z lahkoto reprogramiramo. Voda se zliva z in zadrži vibracije ter sporočila, ki jih prejme. Energija, ki jo usmerjamo na vodo postane čustveni ton, ki ga voda zadrži. Nikar ne pozabite, da je naše telo v 60-70% voda. Kar pomeni, da na vodo v našem telesu zlahka vplivajo energije s katerimi prihajamo v stik. Naša notranja voda zadržuje tako frekvence, ki smo jih zavestno izbrali kot tudi nezavedne misli in občutja. Naša notranja voda ustvarja naš čustveni ton, ki ga ljudje, ki nas obkrožajo čutijo in se nanj tudi odzovejo.

Mnogi smo pozabili o pomenu ranljivosti, odprtosti in sprejemljivosti. To so vse lekcije elementa vode. Naučiti se moramo biti v tem notranjem centru v sebi, kjer smo popolnoma ranljivi, kajti ranljivost je mesto iz katerega se rojeva kreativnost, radost, naši navdihi, naše kreacije. Svojo čustveno zavedanje gradimo skozi sposobnost vode, da nam odslika stvari nazaj. Voda je edini element v katerem vidimo svoj lastni odsev.

Zato ta izjemni čas, v katerega vstopamo izkoristite za lastne vpoglede in zdravljenje. Poletni solsticij je tudi čas, ko nastopi vladavina nadangela Rafaela, njegove zdravilne sposobnosti lahko v tem času izkoristimo za zdravljenje svojih ranjenosti in odpiranje svojega čustvenega sveta.

DIVINE.SI

Vse je stvar pogleda…

Prepričana sem, da ste že naleteli na kratko zgodbico o kitajskem kmetu, ki gre nekako takole;

Kmet je 10 let varčeval, da si je končno lahko kupil konja. In ko ga je pripeljal domov, so k njemu prišli sosedi in mu čestitali. Rekli so mu:«Sedaj si res nekdo, ko imaš tako lepega konja«. Kmet je samo skomignil z rameni in rekel:« Bomo videli…«.

Že naslednji dan mu je konj pobegnil. Pa so spet prišli sosedi in rekli:«Res nimaš sreče. Imel si konja, bil si srečen, sedaj pa ga nimaš več. Kakšna škoda.« Kmet je zopet skomignil z rameni in rekel:«Bomo videli…«.

Pa se čez teden dni vrne konj nazaj h kmetu, z njim pa pride še 10 drugih divjih konj, ki so se mu pridružili v krdelo. In sosedi so zopet rekli kmetu:«Čestitamo. Tvoj trud je poplačan. Uspel si.«. Pa reče kmet:«Bomo videli…«.

In ko je njegov sin dresiral divje konje, je padel in si tako zelo poškodoval nogo, da so mu jo morali del odrezati. Eno nogo je imel zaraadi tega krajšo. In seveda so sosedi ponovno objakovali njegovo nesrečo. Kmet pa je samo odvrnil:«Bomo videli…«.

In čez nekaj let se je začela vojna. Sinovi vseh kmetov so morali v vojsko, le sin tega kmeta ne. In skoraj vsi so umrli, sin kmeta pa je živel. Zgodbo bi lahko še nadaljevala in verjetno se v resnici je. Bistveno pri vsem skupaj pa ni samo dogajanje, temveč to, kako doživljamo situacije, ki se nam v našem življenju dogajajo. Poanta zgodbe je v tem, da v življenju ni matematično končnega rezultata. Vsaka situacija je lahko za nekaj dobra ali pa za nekaj slaba. Vse pa je odvisno od tega, kako gledamo na stvar in jo interpretiramo. vsake oči imajo svojega malarja, je star rek in četudi je nekaj v tem trenutku videti sijajno, ni nujno da bomo, ko bomo na to stvar pogledali v retrospektivi, videli isto stvar.

Moja osebna izkušnja je taka, da pogosto tiste stvari, ki jih sodimo kot najslabše v danem trenutku, kasneje pokažejo skrite blagoslove in skoraj vedno se pokaže, da so nas naučile izjemno veliko o nas in o tem kdo smo. Izziv je nedvomno v tem, da vzamemo lekcijo, ki nam jo situacija razkriva in da znamo nanjo pogledati brez sojenja in razsojanja.

Taka drža, kjer stvari samo so, je najtežja. In vendar je na koncu edina izbira. Nedvomno pa zahteva dnevno prakso.

DIVINE.SI