OBJEM in NASMEH sta dva blagoslova, ki ju lahko podarimo tistim, ki jim želimo izraziti hvaležnost.
V prejšnji številki smo pogledali smeh in njegov vpliv na imunski sistem, sedaj pa si pobliže poglejmo še nasmeh in objem. Nasmeh nas nič ne stane in vendar je njegov vpliv na ljudi neprecenljiv. Pomaga ohranjati zdravje, zdravi depresijo, zmanjšuje stres, pomaga pri nespečnosti in krepi obrazne mišice ter nas naredi lepe.
Pravijo, da nasmeh pomladi ljudi. Še bolj pomembno pa je to, da nas okrepi in pogosto deluje kot čudežno zdravilo.

Nedvomno drži, da vse zgoraj našteto velja tudi za objeme.

In ker s februarjem odpiramo pomladno sezono lepih nasmehov in toplih objemov, kar se začne že na Valentinovo, mi je bilo zanimivo pokukati v ozadje raziskav na univerzi v severni Karolini v ZDA. Raziskovalci pravijo, da objemi okrepijo povezanost med ljudmi, poveča se prisotnost hormona oksitocina in zmanjša navarnost za srčna obolenja.

Objemi so dobri za vaše srce, saj nižajo krvni pritisk in zmanjšujejo stres, zato imate dober izgovor da danes koga objamete 🙂

Pravijo, da se pri paru, ki se objema 20 sekund, nivo oksitocina močno poveča. Že dolgo je znano, da hormon oksitocin pri ljudeh povzroča občutek ljubezni in naklonjenosti, vrača zaupljivost in zmanjšuje občutek strahu ter ogroženosti. Nedvomno se pri objemu dobro počutita tako tisti, ki ga daje, kot tisti, ki ga sprejema.

Medtem pa se nivo hormona kortizola, ki povzroča stres močno znižajo, kar so znanstveniki dokazali pri raziskavah. Kot pravi ena glavnih raziskovalk psihologinja Dr. Karen Grewen, “Večja medsebojna podpora med partnerjema je povezana z višjimi vrednostmi oksitocina, tako pri moških kot pri ženskah. Vendar pa je pomembnost oksitocina in njegovih zaščitnih učinkov na srce večja pri ženskah.” Dr. Grewen je ugotovila, da objem in držanje za roko zmanjšuje učinke stresa. Ko so izvedli test v katerem so pare prosili, naj se pogovorita o dogodku, v katerem je bilo veliko jeze, so ugotovili, da se je v skupini, ki so se pred tem držali za roke krvni pritisk dvignil precej manj kot pri tistih, ki se pred pogovorom držali vsak zase. Tudi srčni utrip je bil pri tistih, ki niso imeli stika zvišal za deset utripov na minuto, medtem, ko je bil pri parih, ki so se objemali pred pogovorom višji le za pet utripov na minuto. Dr. Grewen je ugotovila, da je topel stik kot je objem ali držanje za roko pred začetkom težkega dne bistven, da ljudje lažje gredo čez vse težke situacije, lahko bi rekli, da jih na nek način zaščiti.

“Znanstveniki z zanimanjem ugotavljajo možnost, da so pozitivna čustva dobra za vaše zdravje. Ta študija je pokazala, da objem s strani ljubečega partnerja blagodejno učinkuje na zdravje srca,” pravi Dr. Charmaine Griffiths, iz British Heart Foundation.

Dejstvo je, da smo ljudje socialna bitja in mnoge raziskave so pokazale, da so tisti, ki imajo prijatelje in tisti, ki so poročeni ali imajo stalne zveze bolj trdnega zdravja. Dejstvo je, da potrebujemo dotik, kar so pokazale raziskave majhnih otrok, ki so jih zapustili starši. Ugotovili so, da otroci za zdrav razvoj potrebujejo poleg hrane in obleke tudi dotik. Študija, ki so jo naredili v korejskih sirotišnicah je pokazala, da so tisti otroci v starosti 6 mesecev, ki so prejeli 15 minut ženskega glasu, masažo in očesni stik z osebo 5 dni v tednu, 4 tedne pridobili na teži, so hitreje rastli in so hitreje začeli obračati glavo kot otroci brez dodatne stimulacije.

Nedvomno je dotik pomemben za zmanjševanje stresa in bolečine tudi pri odraslih. Dotik zbudi tisti del naših možganov, ki nadzira sposobnost, da se sprostimo, z dotikanjem pa se izločajo tudi hormoni, ki ustvarjajo občutek zaupanja in zmanjšujejo ravni stresnega hormona kortizola. Dotik pospeši izločanje dveh kemikalij v možganih in sicer serotonin ter dopamin. Na našem največjem organu, koži, se nahaja največ receptorjev za hormon sreče serotonin. Večinoma zadostuje že en sam rahel dotik, da naredimo prosto pot občutku zadovoljstva.

Z dotikom lahko možganom pošljemo sporočilo, ki ga bomo slišali glasneje in se nas bo resnično dotaknilo, kot če izbiramo prave besede. Dotik nam pove, da je ob nas nekdo, ki z nami deli breme, ki ga čutimo, in nas tako pomaga razbremeniti.

Dotik je prvi jezik, ki se ga naučimo, in je univerzalen način sporazumevanja med ljudmi. Dotik ni pomemben le za zdrav razvoj otroka, nove raziskave kažejo, da lahko z dotikanjem v življenje vnašamo veliko pozitivnih sprememb. Že kratek telesni dotik namreč vpliva, da drugače odreagiramo in informacij dojemamo na povsem nov način.
Če se učitelj dotakne učenca po hrbtu ali roki, bo bolj aktiven pri pouku, če se zdravnik dotakne svojega pacienta, ima običajno občutek, da je obisk trajal dvakrat dlje kot dejansko. Tudi športniki, ki se med tekmovanjem spodbujajo z dotiki, tako izboljšujejo svoj nastop.
V študiji, kjer so preučevali Alzheimerjeve bolnike, so ugotovili, da lahko 20-minutno terapevtsko dotikanje zmanjša pogostost in intenzivnost znakov bolezni, bolniki pa so se že po petminutnem dotikanju vrnili iz svojega sveta v realnost.

Dotik kože je za človekov razvoj nujen potreben; če ta osnovna potreba ni zadovoljena, se posameznik ne počuti dobro in se hitreje stara. Odnosi med moškim in žensko, materjo in otrokom, prijatelji in znanci: vsi so zaznamovani z dotiki, ki izražajo ljubezen, strast, toplino ali nežnost. Že skoraj štiri desetletja potekajo različne raziskave o pomenu človeških dotikov. Zadnja spoznanja jih odkrivajo tudi kot sredstvo proti staranju.

Kakšen učinek imajo dotiki, sta znanstveno pokazala dva testa. Pri prvem se je izkazalo, da so se poškodovane miši hitreje pozdravile ob božanju. Pri drugem so strokovnjaki ugotovili, da se je ob pomoči božanja in nežnosti povečala količina hemoglobina pri ljudeh. Ta prenaša po krvi kisik in povečana količina kisika v celicah je spodbudila procese samozdravljenja v telesu.

To se je izkazalo koristno tudi za kožo: dobila je bolj svež in mladosten videz. Dotik torej ni le sproščanje ali izražanje ljubezni med spolnostjo, ampak daje telesu notranjo energijo, kar se navzven kaže s številnim pozitivnimi učinki.

Terapevtski učinek dotikov ali polaganja rok temelji na zasnovi energetskih teles in centrov, ki obdajo človekovo telo kot svetlobno polje. Indijski jogiji ga imenujejo prana, Kitajci či in Rusi bioplazmična energija. Tudi sodobna znanost je že ugotovila, da celice dejansko obdajajo svetlobo, torej energijo, in dlani so za prenos energije najpomembnejše in najučinkovitejše orodje.

Če ste kot jaz nezaupljivi do ljudi, ki opravljajo masaže in iščete kvalitetno in strokovno storitev, ki temelji na intuiciji in poslušanju potreb telesa vas vabim, da se na masaže naročite pri dveh damah, ki delata vsaka na svojem koncu Slovenije in ki ju resnično priporočam. Salon lepote in zdravja Andrejka v Biljah pri Novi Gorici je last Andrejke Harej, ki jo toplo priporočam za masaže, sprostitev s kristaloterapijo in zvočno terapijo. Salon lepote Talija na Brdu v Ljubljani pa je last Biljane Zastavnik, ki ima zlate roke in poleg izjemno zdravilnih masaž in refleksoterapije nudi tudi nego obraza. Hvala obema, da sta in da svoje zlate roke delita z vsemi nami.

V antropozofiji je čut za dotik prvi od dvanajstih in deluje v povezavi s čutom za življenje, čutom za ravnovesje, čutom za gibanje. Ko se nečesa dotaknete prvič je to kot prebujenje znotraj posameznika, gre za ozaveščanje meja. Dejstvo je, da se s pomočjo čuta za dotik dejansko ločimo od enosti in popolne povezanosti, kajti tako začutimo mejo svojega telesa. Preko dotika prepoznavamo stvari. Dotik je čut, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Dlani so ob pomoči tipa neposredno povezane z možgani, informacije potekajo v obe smeri. Po eni strani roke opravljajo gibe, ki jih narekujejo možgani, po drugi pa se možgani prilagajajo sporočilom rok. Na blazinicah prstov je okoli 3500 živčnih končičev na kvadratni centimeter kože, ki stalno prenašajo impulze možganom, da jih obdelajo. Dejstvo je, da niso le terapevti ali maserji tisti, ki imajo izostrene čute. Vsakdo jih lahko izkoristi v svoj prid, za dobro počutje in lepoto.

Bodite pozorni, koliko se dotikate drugih ljudi čez dan in kaj vam prinese dotik bližnjega.
Da spremenimo svoje življenje na bolje, je lahko dovolj že to, da se izpilimo v govorici dotika.

Zato izkoristite tale mesec Valentina in se objemajte!

Ste se danes že od srca nasmejali?
Včasih so ljudje rekli, da je smeh pol zdravja, sedaj pa je to potrdila tudi znanost: smeh je najboljše zdravilo. Ljudje, ki na življenje gledajo z vesele plati, redkeje zbolijo, saj smeh spodbudi številne biokemične procese, ki pozitivno vplivajo na telo in dušo.

S tem fenomenom se poleg filozofov, psihologov in sociologov zadnjih 40 let ukvarja tudi medicinska stroka. Njihovo raziskovalno področje je ‘gelotologija’ oz. znanost o vplivu smeha na zdravje in psihološko stanje. Znanstveniki so odkrili, da pri smejanju sodeluje do 300 mišic. Smejalna mišica (Zygomaticus) lahko npr. napne 15 obraznih mišic, med drugim tudi mišico solzne vrečice, tako da se ‘nasmejemo do solz’. Vsakdo, ki se lahko prepusti temu sproščenemu občutku, ve, kako osvobajajoč je.

Smeh krepi imunski sistem. Organizem ima z vsakim smejanjem več obrambne moči. Kdor tako rekoč ‘umira od smeha’, svoje telo napelje k temu, da proizvaja še več naravnih obrambnih celic in imunoglobinov, ki so osnovni elementi imunskega sistema. Temu bi se lahko muzali, če ne bi bilo znanstvenih raziskav, ki to dokazujejo. Na Univerzi Loma-Linda v Kaliforniji so denimo ugotovili, da se povečata tako aktivnost kot tudi število obrambnih celic, če na vse gledamo s smešne plati.

Pri nekem testu so skupini študentov predvajali smešne filme, medtem ko se je morala druga skupina hkrati učiti. V poznejših preiskavah krvi se je izkazalo, da se je pri študentih, ki so gledali filme, občutno povečalo število obrambnih celic imunskega sistema. Iz tega sledi, da se ljudje, ki se pogosto smejejo od srca, lahko zaščitijo pred okužbami z bolezenskimi celicami.

Smejanje spodbuja ozdravitev in blaži bolečine. Če nas je strah ali smo napeti, se občutljivost za bolečine poveča. Po drugi strani pa lahko z dobro voljo zatiramo bolečine. Smeh spodbuja telesu lastni hormon endorfin, ki zmanjšuje bolečine. Ta pojav so raziskali z zelo preprostim preizkusom, v katerem je morala skupina ljudi potopiti roke v ledeno mrzlo vodo, nekateri pa so se pri tem morali smejati.

Rezultat je bil, da se je smejočim ljudem zdela potopitev v ledeno vodo manj boleča kot drugim. Osupljiv primer je tudi zgodba ameriškega novinarja Normana Cousinsa, ki je zbolel za težko mišično in sklepno boleznijo. Gospod se je vsak dan zdravil z lastnim ‘humorističnim programom’, katerega bistvo je bilo veliko intenzivnega smejanja. Po napadih smeha so se zmanjšale bolečine, pa tudi vnetja. Zdravilni učinek smejanja je tudi vzrok, zakaj v svetu na otroških oddelkih bolnišnic vizito opravlja toliko klovnovskih zdravnikov z rdečimi nosovi in lasuljami.

Indijski zdravnik dr.Madan Kataria je leta 1995 ustanovil prvi klub smeha. Ugotovil je, da naš um ne loči med naravnim in »narejenim smehom«. Oba povzročita izločanje » hormonov sreče ». Skupaj z ženo je razvil tehniko gibalno – smejalnih vaj, ki se končajo s sprostitvijo. Koncept smejalne joge je v tem, da ne potrebujete smisla za humor, ampak da se lahko smejanja naučite in tako transformirate svoje telo.

V družbi je znano, da se brez humorja ne moremo smejati. Humor je stanje intelekta, misli in v različnih kulturah se smejimo različnim rečem. Ko odrastemo, se zelo redko smejemo in če pogledamo otroke se oni smejejo popolnoma spontano in za smeh ne potrebujejo zunanjih dražljajev. Kako se torej smejati, če se tako ne počutimo? Obstaja povezava med mislimi in telesom. Ljudem, ki so žalostni in depresivni, se počutje manifestira na telesu – hodijo počasi, govorijo počasi, njihove telesne funkcije so upočasnjene. In isto je tudi obratno. Kar se zgodi telesu se zgodi tudi mislim. Kadar se počutimo slabo in gremo tekat, se avtomatično počutimo bolje. Torej, če smo nesrečni ali žalostni in se začnemo smejati na silo (»narejen« smeh), bo naš um sledil telesu in kmalu se bomo počutili bolje.

Smejalna vadba ni sreča, ampak je zadovoljstvo, igra, užitek. Sreča je povezana z našimi mislimi in vrednotami in po navadi o sreči govorimo kot o nečem kar je bilo ali kako bi naj bilo. Le v redkih primerih je sreča sedanjost. Se spomnite koliko časa ste bili srečni, ko ste dobili nov avto, službo, diplomo. Zelo kratek čas. Za razliko od veselja, ki je brezpogojni občutek trenutne sreče in se vzbudi kadar se smejemo, igramo, plešemo in pojemo. Kadar smo veseli, radostni se v telesu zgodijo biokemični in fiziološki procesi, ki vplivajo na naše počutje in spremenijo negativne poglede na življenje ali situacijo.

V Veliki Britaniji lahko depresivni bolniki obiskujejo smejalne tečaje celo na recept. Ljudje, ki morajo zaradi duševne napetosti zvečer dolgo preštevati ovčke, lahko prav tako poskusijo s smehom. Smejanje poskrbi za telesno in miselno sprostitev, ki je nujno potrebna za dolg in miren spanec.

Iz ZDA prihaja še en razlog, zakaj naj bi se odslej krivili od smeha – smejalna dieta. Namesto da se držite strogega dietnega jedilnika in pazite na redno gibanje, lahko, če bi radi shujšali, želeno postavo dosežete s treningom smejalnih mišic.

Privrženci smejalne diete, ki se v smejalnih klubih sistemsko smejejo, trdijo, da se kilogrami kar topijo, če se desetkrat na dan na ves glas smejejo. Metoda naj bi bila učinkovita, ker smeh zmanjšuje stres, frustracije in depresije. Kakorkoli že, dieta ni škodljiva za zdravje in draga, na vsak način pa ste zaradi nje bolj veseli.

Telesne celice je treba oskrbovati s kisikom, da lahko delujejo. Tudi pri tem je pomemben smeh, saj se zaradi globokega vdiha in dolgega izdiha v trzljajih izboljša izmenjava zraka v organizmu. Poleg tega lahko s smejanjem preprečimo neprijetno nabiranje zraka v trebuhu in zaprtost, saj napenjanje mišičevja deluje kot dobrodejna gimnastika za trebušni in črevesni predel.

Raziskava se je sicer osredotočila na bolnike z diabetesom, a raziskovalec dr. Lee Berk verjame, da ima dnevna doza humorja velik vpliv na posameznikovo zdravje. Omenjenemu doktorju s kalifornijske univerze Loma Linda je pri raziskavi pomagalo 20 prostovoljcev, ki so jemali zdravila za diabetes, visok krvni pritisk in visoko stopnjo holesterola. Prostovoljci so kot običajno jemali tablete, polovica pa je imela predpisano še dodatno zdravilo – pol ure komedije na dan. Po dveh mesecih dnevnih vložkov komedije in smeha se jim je znižala raven stresnih hormonov, po štirih je zdravnik opazil izboljšanje stanja arterij, zmanjšale pa so se tudi druge težave, povezane s srčnimi obolenji. Zvišala se je raven ‘dobrega’ holesterola, ki naj bi telo ščitilo pred obolenji srca.

Raziskave so že pred tem pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na telo, saj pospeši cirkulacijo tako kot pri telovadbi ali celo tako, kot če bi jemali tablete za zniževanje ravni holesterola.

Pogosto smejanje je najboljši naravni lifting. Veseli ljudje se sicer morajo sprijazniti s kakšno smejalno gubico okoli oči, a zato nimajo visečih kotičkov ust in dvojne brade. Poleg tega se zaradi treninga obraznih mišic izboljša prekrvavitev kože.

Tudi duši dobro dene, če se smejemo. Zaradi smeha se skrčijo mišice, v ožilje pride adrenalin in za kratek čas se poveča krvni pritisk. Že malo zatem pa se celotno telo sprosti, krvni pritisk se konstantno niža, zavira pa se izločanje hormona stresa kortizola. Na ta način se veliko laže spopadate s stresom.

Smeh torej:
Sprosti vaše telo – mišice v vašem telesu se tudi 45 minut po koncu smejanja počutijo bolj sproščene.

Poveča odpornost telesa – smeh zniža raven stresnih hormonov, ki lebdijo po našem telesu, zato naš imunski sistem deluje veliko bolje in se z večjimi močmi brani pred boleznimi in virusi.

Sprosti endrofine – to so naravne kemične snovi, ki nam jih smeh prinese zares lepo zalogo. Endrofini izboljšajo naše počutje in lahko v nekem trenutku celo zmanjšajo bolečino.

Izboljša razpoloženje – zelo težko je občutiti žalost in tesnobo, ko se na ves glas smejimo. Seveda nas smeh razvedri in popravi naše razpoloženje. Celo v težkih časih nam smeh pomaga, da se počutimo vsaj nekoliko bolje.

Zato vam svetujemo; Smejte se vsaj pol ure na dan!

Smejalno jogo pri nas vodi Mojca Malek www.muza.si