Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Taja

Nega Sebe…

“Nega sebe pogosto sploh ni videti lepo.

Pomeni, da izdelaš razpredelnico svojih dolgov ali uveljaviš jutranji red ali si sama kuhaš zdrave obroke in nič več ne bežiš od svojih težav in ne razglašaš, da je tisto, kar te zamoti, rešitev.

Pogosto pomeni, da narediš najbolj sitno stvar, ki jo moraš narediti, kot na primer, da se spet spotiš med telovadbo ali strupeni prijateljici poveš, da se nočeš več dobivati z njo, ali da si priskrbiš dodatno delo, da lahko odpreš varovalni račun, ali da ugotoviš, kako se lahko bolj sprejemaš, da nisi več stalno izčrpana od poskusov, da bi bila ves čas vse in potem potrebuješ posebne, od zunaj odrejene odmore od življenja, da lahko narediš osnovne stvari, kot je to, da si v kopalno kad kaneš kapljico olja in bereš žensko revijo in za en dan izklopiš telefon.

Svet, v katerem mora biti nega sebe taka moderna tema, je bolan svet. Nega sebe ne bi smela biti nekaj, k čemur se zatečemo, ker smo tako do kraja utrujeni, da potrebujemo malo olajšanja od stalnega notranjega pritiska.

Prava nega sebe niso solne kopeli in čokoladna tortica, ampak odločitev, da si zgradiš življenje, od katerega ne bo treba redno bežati.

In to pogosto zahteva, da narediš stvar, ki jo najmanj hočeš.

To pogosto pomeni, da pogledaš svojim porazom in razočaranjem v obraz in prirediš strategijo. To ne pomeni, da zadovoljuješ svoje trenutne želje. Pomeni, da se prepuščaš. Izbiraš novo. Pomeni, da včasih razočaraš ljudi. Pomeni, da živiš tako, kot drugi ljudje nočejo, zato da boš lahko zaživela tako, kot drugi ne morejo.

Pomeni, da si pustiš, da si normalna. Navadna. Nič posebnega. Pomeni, da imaš včasih umazano kuhinjo in da se odločiš, da končni cilj tvojega življenja ni imeti dodelanih trebušnih mišic in biti na tekočem z lažnimi prijateljicami. Pomeni, da se odločeš, koliko tvoje tesnobe izhaja iz tega, da ne uresničuješ svojega spečega potenciala, in koliko iz privzgojenega načina razmišljanja, ki ti je bil vcepljen, še preden si vedela, kaj se dogaja.

Če ugotavljaš, da si moraš redno priskrbeti potrošniško nego sebe, je to zato, ker nisi povezana s pravo nego sebe, ki ima le malo skupnega s tem, da “si privoščiš” in veliko skupnega s tem, da postaneš sama svoj starš in sprejmeš odločitve za svojo dolgoročno dobrobit.

To pomeni, da ne izrabljaš več svojega hektičnega in nerazumnega življenja kot izgovor za samosabotažo v obliki omame in odlašanja. Pomeni, da se naučiš prenehati s “popravljanjem sebe” in začneš skrbeti zase … in morda ugotoviš, da skrb zase ljubeče reši ogromno težav, ki si jih hotela že prej odpraviti.

Pomeni, da postaneš junakinja svojega življenja, ne žrtev. Pomeni, da na novo preurediš, kar imaš, dokler tvoje vsakdanje življenje ni več nekaj, od česar si moraš opomoči na terapiji. Pomeni, da ne izbiraš več življenja, ki je dobro videti, pred življenjem, v katerem se dobro počutiš. Pomeni, da zaprmej opustiš nekatere cilje, zato da se lahko posvetiš drugim. Pomeni, da si iskrena, tudi če to pomeni, da te ne bodo vsi marali. Pomeni poskrbeti za svoje potrebe, da ne boš več tesnobna in odvisna od drugih ljudi.

Pomeni, da postaneš takšna, kot želiš biti in kot ti je namenjeno biti. Nekdo, ki ve, da so solne kopeli in čokoladna torta za to, da v njih uživamo življenje – ne da od njega bežimo.”

Brianna Wiest

prevedla: Ana Pavec, december 2019

Bela omela

BELA OMELA (Viscum album)

Le kdo ne pozna zimzelene, grmičaste rastline, ki raste kot polzajedalka skoraj na vseh vrstah dreves, predvsem v ne vzdrževanih sadovnjakih? Polzajedalka se imenuje zato, ker črpa vodo in hranila iz gostujočega drevesa, v katerega požene korenine, ga s tem nekoliko izčrpava, a s pomočjo fotosinteze v zelenih listih sama tvori sladkor in druge organske snovi, ki jih potrebuje. Usnjati, suličasti listi in rahlo olesenelo steblo imajo značilno zeleno ali rumeno barvo. Rastlina je dvodomna, torej so na enem grmičku samo moški ali pa samo ženski cvetovi, iz katerih jeseni nastanejo plodovi.

Včasih so iz njenih sladkih, belih, lepljivih jagod s strupenim semenom izdelovali lepilo, ki so ga, predvsem Rimljani, uporabljali za lovljenje ptic. Od tod izvira tudi njeno latinsko ime viscum – ptičje lepilo. Stari narodi so jo častili kot sveto rastlino, za Kelte je bila zdravilec vsega, predvsem pa omela iz hrasta. Do nje so imeli poseben odnos in zelo so pazili, da ne pride v stik z zemljo, kajti kot rastlina, ki raste na drevesu, na zemljo ne sodi.

Že pri Keltih je veljala za zelo staro rastlino, prištevamo jo k davnemu času, ki je že minil. V Angliji še danes ni Božiča brez omele in zaljubljenci se poljubljajo pod njo, kar naj bi jim prineslo srečo v dvoje. Tudi stari zdravilci, kot so Hipokrat, sv. Hildegarda, Kneipp in mnogi drugi so pisali o njej. Bela omela je rastlina, ki jo nabiramo pozimi – novembra, decembra, januarja in februarja. S škarjami odrežemo grmičke iz dreves, pazimo, da ne pade na tla, nato pa potrgamo mlade vejice z lističi. Pri tem pazimo, da ne nabiramo belih jagod, saj povzročajo želodčne težave. Lističe posušimo na toplem, zračnem prostoru. Zelo počasi se sušijo, zato moramo biti pozorni, da so res suhi, preden jih shranimo. Omelo pobiramo predvsem z listavcev (npr. jablan), jelk in smrek. Ne pobiramo je z oreha in tudi omela s hrasta ima nekaj teoretičnih nasprotnikov, a tudi privržencev – ti so pretežno starodobni zeliščarji in poznavalci.

V tradicionalnem ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo za podporno zdravljenje povišanega krvnega pritiska (pravzaprav uravnava pritisk), za zdravljenje vnetnih sprememb na sklepih (artroz, protina, obolenj medvretenčnih ploščic), za podporno zdravljenje rakavih obolenj, tudi pri preprečevanju ponovitev in nastanka zasevkov. Ugodna je njena uporaba pri boleznih srca in ožilja (tudi arterioskleroze), saj krepi srčno mišico, s čemer se ureja tudi krvni tlak in posledično navale krvi v glavo, šumenju v ušesih, omotici, neurejenem mesečnem perilu, vpliva pa tudi na krvavitve v poporodnem obdobju …
Predvsem pa bela omela povečuje presnovo in dviguje dejavnost žlez. Poskrbi za zmanjšano izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke ter lajša bolezni, ki so posledica premočnega delovanja ščitnice. Deluje tudi diuretično, vendar je v čajnih mešanicah za odvajanje vode zaradi drugačnega postopka priprave ne uporabljamo. Lahko pa jo pripravimo posebej in jo pred uživanjem pomešamo z že pripravljenimi zeliščnimi napitki.

Čaj iz lističev in drobnih vejic bele omele pripravljamo po hladnem postopku in med pripravo, ko ga segrevamo, nikakor ne sme zavreti. Lističe omele nadrobimo in jih prelijemo s hladno vodo, v kateri naj se namakajo 6 – 10 ur. Nato precedimo in malo pogrejemo. Čaj pripravimo vedno sproti, torej zdrobljene lističe namočimo zjutraj in zvečer, če ga bomo uživali dvakrat dnevno. Priporočena uporaba je okoli dva tedna, nato naredimo vsaj tako dolgo pavzo, preden ga ponovno uživamo.

Tudi tinkturo bele omele si lahko pripravimo sami. Po posvetu z zdravnikom jo jemljemo 2-3x dnevno po 15 kapljic, in to pri motnjah ščitnice, blagi srčni aritmiji, sladkorni, povišanem pritisku in holesterolu. Pripravimo jo tako, da 10 g posušene bele omele nadrobimo in jo za tri tedne namočimo v 1 dl žganja s 55 odst. alkohola. Precedimo in hranimo na temnem prostoru.

Pripravki iz bele omele se v času nosečnosti ne uporabljajo. Prav tako se posvetujte z zdravnikom, če imate zelo povišan krvni tlak ali se že zdravite za katerokoli srčno boleznijo. Tudi čaj lahko negativno vpliva na naše telo, če je postan ali nepravilno pripravljen.

Belo omelo proučujejo s pomočjo znanstvene medicine in je ena najbolj raziskanih rastlin. Tudi Rudolf Steiner, utemeljitelj walfdorske pedagogike, biodinamičnega kmetovanja, antropozofske medicine, je razvil metodo zdravljenja raka – omelino terapijo, ki jo še danes uporabljajo v antropozofskih medicinskih krogih. Zelo uspešno jo uporabljajo predvsem za zdravljenje raka dojk. Omela deluje na tudi na dušo, rahlo protidepresivno in daje pogum, da človek svojo bolezen sprejme in se odloči za boj proti bolezni, katere del je tudi strah, ki se širi. Tukaj pomaga omela, da človek s svojim stanjem bolje shaja. Pri tumorjih so celice preveč povezane s telesom, jaz se identificira z zemeljskim telesom in ne z dušo (materializem?). To je stanje za-dušitve. Moderen človek tudi več vdihuje, kot izdihuje, kar povečuje našo napetost. Zato je zelo pomemben izdih, ki sprošča, čisti. Naša čutila so preveč usmerjena v zunanji svet. Če tako ostane, se duša ne more naprej razvijati, ker bi se »za-zemljila« in človek prejme zdravilo za dušo – bolezen. In duši, ki je preveč navezana na materialno, omela, kot nezemeljska rastlina lahko zelo pomaga.
Zakaj ravno bela omela in kako jo antropozofi povezujejo z rakom?

Njeni enostavni listi rastejo iz ene točke. Tako se začne, ko seme, ki sta pravzaprav klična lista, pristane na drevesu. Omela ni del drevesa, je nekaj tujega na njem. V naslednjem letu iz rozete zraste steblo, ki s seboj dviguje liste. Je okrogla, pri njej ne poznamo zgoraj in spodaj. Raste iz centra v vse smeri. Zgleda, kot rastlina, ki znova in znova kali, le da s temi “kličnimi listi” raste vedno naprej. Je preprosta rastlina, list je enoten. Cel grm zgleda, kot, da je zloženka kalečih rastlin, ki ne pridejo naprej, ne zrastejo dalje, kot do kličnih listov. In s tem oblikuje večletno rastlino.

Cveti minimalistično, na sredini med listoma z drobnimi luskami. Cvet je zelo provizoričen – dozdeven. Dela dve različni obliki cvetov, eni grmi imajo le cvetove s cvetnim prahom, na drugih pa se oblikujejo plodovi, te grmičke radi uporabljamo kot dekoracijo za božič. Na začetku tri do štiri leta samo raste, ne cveti. Ko zacveti, pa izgubi svojo »normalno« podobo rastline in preide v kroglo. Zacveti februarja, marca in takrat jo obiščejo mravlje, muhe, če je toplo tudi čebele.

Pozimi se oblikujejo jagode, ki jih oblikuje pod cvetom. Jagoda je pravzaprav del stebla, ki se je oblikoval v plod. V plodu pod kožo je tanek sloj, ki je sladkega okusa. Je zelo lepljiva in v tem lepilu sta dve semeni, ki sta v bistvu kalčka in ne semena. Ležita v sredini prosojne mase, sta zelena in zelo odvisna od svetlobe. Vidimo torej, da ima zelo poseben odnos do sonca, ne pa tudi do zemlje. Ptič, ki je zelo pomemben za razvoj omele, poje to jagodo in čez petnajst minut pride zadaj ven. Kar mu tekne zadrži, kar pa pride ven, se nalepi na vejo. Lepljiva snov se posuši s kličnimi listi pa se dolgo na videz ne zgodi nič. V naslednjem obdobju požene korenina. Je aktivna in se trudi prebiti v kambij, s katerim bo povezana z drevesom. Zunaj kambija teče voda od zgoraj navzdol (sladkor od sonca nosi s seboj) a bela omela se povezuje s tisto vodo, ki prihaja od zemlje in s seboj nosi sol. Kjer raste bela omela postane drevo debelejše.
Omela tvori enost z drevesom in raste z njim. Raste na drevesu in tam ostaja. R. Steiner opisuje omelo kot rastlino, ki je brez, da bi se kaj dosti spremenila, prišla iz davne preteklosti in je na tedanjem razvoju tudi ostala.

Kako se razvija v toku leta?
V celem letu ji zraste stebelce in dva lista, okoli cele krogle. Tudi omela na novo odžene spomladi. Raste od spodaj navzgor do junija. Potem je Janezovo, ko je sonce najvišje, dnevi se pričnejo krajšati. Med rastjo začne obračati poganjke sem in tja, vsak dan so drugače obrnjeni. To dela zaradi rasti in nato se oblikuje v grm. Kmalu je čas, ko zaključi vegetativni razvoj in razvija cvetove, ki zacvetijo naslednje leto pozimi. Je drugačna, kot druge rastline in je neodvisna od reda drugih rastlin. Bela omela diši. Če je veliko prahu, diši kot mango. Listi na grmičkih, kjer se razvijejo plodovi so zeleni in tam, kjer rumenkasto cveti, so tudi listi rumeni. Takrat se grmički med seboj ločijo, po dveh mesecih, po zaključku cvetenja, se več ne.

Kako prepoznamo, katera omela bo zdravila raka?
Omela od svojega drevesa tudi nekaj vzame. Vzame živost drevesa in ta eteričnost oz. živost je pri drevesu zelo komplicirana. Vsako drevo ima svoj »stil«. Stil živega med lipo, se na primer zelo razlikuje od hrasta ali jablane. Omela prevzame del te drevesne »organizacije«. V Avstraliji npr. srečamo omele, ki tako povzamejo stil drevesa, da celo prevzamejo njegovo podobo. Pri nas omele tega ne delajo. Torej z drugimi besedami, bela omela lahko to sposobnost drevesa prenese v zdravljenje. In pomembno je, katero omelo vzamemo za zdravljenje in katero je drevo, na katerem raste. To potem primerjajo s konstitucijo in karakteristikami človeka.

Vzamejo poletni sok in zimski sok bele omele. Poletni sok je še preden se začne obračati na eno in drugo stran, pred Janezovim. Zimski sok, do januarja, ko je rastlina pred cvetenjem in je najbolj »pri sebi« in močna, da se lahko uveljavi v mrzli zimi in zacveti. Ta dva sokova privedejo v »odnos« in šele nato, po posebnih postopkih naredijo zdravila. Zdravila injicirajo direktno v tumorje. Kadar je človek izčrpan in »iz sebe« je temelj za raka. Takrat del telesa, nekaj v njem, samostojno dela. Kot, da sile življenja padejo narazen. Nekje se oblikuje organ, ki ni del nas. In svojo organizacijo okrepimo z omelo, ki ima svojo organizacijo, saj je omela centrirana na samo sebe in s to svojo značilno rastjo ustvari notranji prostor, ki simbolizira neke vrste duševnost.

Pri zdravem človeku je jaz prisoten v vsaki celici. Omela spodbuja tudi toploto. Toplota = ljubezen. Zdravljenje raka z belo omelo pri nas še ni možno. V sosednji Avstriji in npr. Nemčiji, pa je to stalna antropozofska praksa.

Patricija Šenekar

Adventni koledar za dušo

Ko mi je rekla, da delam nekaj zelo pogumnega, je nisem razumela.

“Kako to misliš?” sem jo začudena vprašala in čakala pojasnilo.
“Praznični čas je čas, ko je ženska obremenjena bolj kot kadarkoli.
Darila, peka slaščic, družinska kosila, srečanja, praznovanja s prijateljicami in s sodelavci.

Ženska je v stresu.
In ti.
Ti ji rečeš, naj si v tem najbolj norem in prezaposlenem času, ko jo vse sili, da se obrne navzven in se zabava, vabiš, da se spusti v stik s seboj.
Pogumno dejanje.

Veš zakaj?
Ker te ne bo slišala.
Ker te ne bo poslušala.
Ker se ji zdi, da si ti nora, da jo vabiš v stik s seboj.”

Ja, res je.
Nora sem.
Popolnoma in čisto nora.

Ker mi je mar.
Ker vem, da je to čas, ko lahko napolniš svoje baterije in se prenoviš bolj kot v katerem koli času leta.
Ker vem, da je adventni čas, čas, ko se enostavno moraš potopiti v lastne globine.

In zato je moje povabilo Zate, da si v tem najbolj divjem času leta podariš 5 minut zase.
Ker vsak trenutek šteje.
Ker vem, da je to čas, ki bo tvoje največje darilo Sebi.

SI zraven?
Začnemo 1.12.2019
Preživi prvo adventno nedeljo z razumevanjem kaj predstavlja in kako jo maksimalno izkoristiš…. Zase!

24 ritualov, za vsak dan Adventa.
24 daril Zate.
Ker si želim Zate, da zaupaš vase, se zaneseš nase in zasiješ kot Ti!

Tudi in še predvsem takrat, ko je videti, da vse okoli tebe dela proti tebi.
Ker v praksi vem, kako pomembno je, da držiš svoj prostor in si v stiku s seboj, ko si v stresu, ko je videti, da vse razpada in si izzvana. Da znaš biti v množici in hkrati sama s seboj.

Ker vem, da nisi tukaj, da bi bila nekje v ašramu, v jami, stran od množice.
Odnosi so tisti v katerih mojstriš sebe.
Odnosi so naši sodobni templji.
Izmojstriti moraš sebe, da si to kdor si, tukaj in zdaj.
V svojem norem delovniku, s sitnimi otroci in prezaposlenim možem.

Ker verjemi mi, svet spreminjaš iz sebe navzven.
S svojim izžarevanjem, s svojim sijem.
Ampak to je tema za kakšen drugi pogovor.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja

advent

Uvod november 2019

Še čisto malo in bo tukaj 2020.

2019 bo odletelo kot bi pihnil in ponovno bo aktualno manifestiranje in vse ostalo, kar si postavljamo na začetku leta.
Jaz tole žetev letos, skupaj s pobiranjem sadov, delam na zelo drugačen način.
Skozi hvaležnost.

Ker če kaj vem, potem je to, da je hvaležnost vedno izbira.
Je drža. Tvoja paradigma. Pogled na svet.

Hvaležnosti ne moreš kupiti. Ali je dobiti. Moraš jo začutiti.
V resnici je hvaležnost občutenje.
In da bi lahko občutila se moraš odpreti in postati sprejemljiva za vse, kar že imaš.

Pogovarjala sem se s svojo mentorico. Kot zanalašč sva imeli klic na noč čarovnic, kar je bilo sila simbolično dejanje. In ena od stvari, ki jo je podelila je bilo, da je tvoje delo po tem, ko poveš kaj bi rada, samo to, da si sprejemljiva in narediš vse, kar je v tvoji moči, da ostajaš odprta za to, kar si rekla, da si želiš.

In to je pogosto izjemen izziv za večino žensk, saj to pomeni, da si morajo dopustiti, da so ranljive.
Odprtost je intimno povezana z ranljivostjo, v kateri tvegaš tudi to, da boš ranjena.
In to je nekaj čemur se velika večina poskuša izogniti.
Kajti ko si ranjena, to boli.
In vendar edina pot v odprtost, v sprejemljivost, v hvaležnost vodi skozi ranljivost.

V zadnjih letih sem se veliko ukvarjala s polarnostjo v naših življenjih in z dejstvom, da imamo ljudje po večini raje negativne novice kot pozitivne in se bolj ukvarjamo s svojimi pomanjkljivostmi, kot dobrimi stvarmi.
Tudi zadovoljstvo in sreča, ki ju mnogi iščejo z željo, da bi vedno bili le v tej polarnosti se nekako ne obnese, saj življenje vse uravnoveša z drugim koncem magneta, ki prinese nezadovoljstvo in žalost.
Moja izkušnja je, da je izpolnjenost tista, ki le je, ni ne pozitivna in ne negativna.
Lahko si izpolnjena in vendar se soočamo z vsakodnevnimi izzivi.

Prvi korak k izpolnjenosti je, da postaneš hvaležna.
In pomembno je, da si najprej hvaležna za vse kar že imaš v svojem življenju.
Če imaš dom, avto, družino, si med bogatejšimi ljudmi in verjetno bi bil že skrajni čas, da spremenimo vrednote in pogled na to, kaj pomeni biti v izobilju.

Kajti vse se začne s hvaležnostjo za to, kar imaš.

Zato sem mesec november posvetila hvaležnosti, ki jo mojstrim vsak dan, naslednjih 28 dni.
Vsak dan je na voljo praksa.
In spodbujale se bomo v tem najtemnejšem delu leta, da bomo krepile hvaležnost.

Mojster Eckhart: “Če je edina molitev, ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala, bo to zadostovalo.”

podpis

Noč čarovnic

NOČ ČAROVNIC SKOZI ČAS

PETO STOLETJE PR. N. ŠT.
Kelti konec oktobra obhajajo praznik samhain. Povezan je s keltskim festivalom mrtvih. 31. oktober je predstavljal začetek keltskega novega leta, pa tudi začetek mraza, pomanjkanja in teme. Ljudje tistega časa so verjeli, da se na ta večer duhovi umrlih poslavljajo od tega sveta. Prižigali so kresove, puščali hrano pred vrati za duše umrlih in na okna postavljali prižgane sveče.

PRVO STOLETJE N. ŠT.
Rimljani si podjarmijo Kelte in privzamejo spiritistične obrede samhaina.

SEDMO STOLETJE
Po vsej verjetnosti papež Bonifacij IV. vpelje dan vseh svetih, letni praznik v čast mučencem. *

ENAJSTO STOLETJE
Drugi november razglasijo za dan vseh vernih duš, praznik v spomin na mrtve.

OSEMNAJSTO STOLETJE
Ime praznika Hallowe’en (okrajšava za Hallow Evening) se v pisni obliki začne pojavljati kot Halloween.

DEVETNAJSTO STOLETJE
Iz Irske se v Združene države preseli na tisoče ljudi in ti s seboj prinesejo običaje halloweena oziroma noči čarovnic, ki se sčasoma spojijo s podobnimi običaji priseljencev iz Velike Britanije in Nemčije pa tudi Afrike in drugih delov sveta.

DVAJSETO STOLETJE
Noč čarovnic postane priljubljen praznik po vseh Združenih državah.

ENAINDVAJSETO STOLETJE
Komercialno zanimiv praznik noč čarovnic preraste v svetovno, več milijard dolarjev vredno industrijo.

Vir: splet

Življenje, ki sem si ga sam izbral

Hermann Hesse
ŽIVLJENJE, KI SEM SI GA SAM IZBRAL

Preden sem prišel v to zemeljsko življenje,
sem videl, kako naj bi potekalo:
tu so bile skrbi pa tudi žalost,
bila je revščina in breme trpljenja.

Tu je bila razvada, ki naj bi se me polastila
in zmota, ki sem ji zapadel,
videl sem naglo jezo, ki sem jo kuhal
pa še sovraštvo in domišljavost, ponos in sramoto.

Toda gledal sem tudi veselje tistih dni,
ki so bili polni svetlobe in lepih sanj,
ko ni bilo več tožb in težav
in je povsod tekel vrelec darov.

Kjer ljubezen podarja tistemu, ki je
še vezan v zemeljski obleki, blaženost osvobajanja;
kjer je človek premagal človeške muke
kot izbranec višjih duhov.

Pokazal mi je slabo in dobro,
pokazal mi je kopico mojih slabosti.
Pokazal mi je rano iz katere krvavim,
pokazal mi je dolino pomočnikov angelov.

In ko sem tako gledal svoje prihodnje življenje ,
sem zaslišal neko bitje, ki me je vprašalo,
kajti ura odločitve bije zdaj.

Še enkrat sem pretehtal vse hudo –
»TO JE ŽIVLJENJE, KI GA ŽIVETI HOČEM!«
sem odgovoril z odločnim glasom
in tiho sem vzel nase svojo novo usodo.

Tako sem se rodil v ta svet,
tako je bilo, ko sem stopil v NOVO življenje.
Ne tarnam, čeprav mi večkrat ni všeč,
saj sem ga pred svojim rojstvom SPREJEL.

Vražji krempelj

VRAŽJI KREMPELJ (Harpagophytum procumbens)
Vražji krempelj so verjetno poimenovali kar namibijski kmetje, saj jim velikokrat povzroča pogin živine, ki se pase po puščavi Kalahari. Bodeči izrastki se zarijejo med parklje in kopita živali, kar jim povzroča vnetja, gnojne rane in zastrupitev. Kljub vsemu pa spada med učinkovite zdravilne rastline, v prodaji ga lahko najdemo tudi pri nas.

V zdravilne namene se uporabljajo njegove odebeljene korenine. Prevretek iz korenin vražjega kremplja namibijska ljudstva uporabljajo predvsem kot grenak tonik za lajšanje želodčnih in poporodnih bolečin, pri slabi prebavi, izgubi teka ter sladkorni bolezni, revmi, migreni in vročini. Iz izvlečka korenine izdelujejo tudi mazilo za hitrejše celjenje manjših ran in odrgnin.

Rastlina je trajnica in raste v namibijskih stepah in v puščavi Kalahari. Uvrščamo ga v družino sezamovk. V zemlji ima primarno korenino, iz katere pod zemljo poganjajo tudi do dva metra globoke in odebeljene »shranjevalne« korenine. S temi koreninami je rastlina vzpostavila učinkovit način kopičenja in shranjevanja vode, da lahko preživi v takšnem podnebju. Iz korenine navzgor pa poganjajo številna plazeča se stebla, na katerih so temnozeleni narezljani listi. Iz zalistij požene velike, rdeče-vijolične cvetove iz katerih se kasneje razvijejo značilni kavljasti plodovi.

Domačini korenine oz. odebeljene gomolje izkopavajo, očistijo in sušijo na soncu. Ker je rastlina ogrožena, jo za širšo uporabo gojijo.
Pozornost znanstvenikov pa je vražji krempelj oz. njegova korenina pritegnila šele pred kratkim in raziskave, ki so potekale, so bile kar spodbudne. Predvsem so se pokazali dobri rezultati pri znižanju arterijskega krvnega tlaka, divertikulitisa in dispepsiji. Korenina te rastline vsebuje iridoide, grenke učinkovine, ki pospešujejo tek in blažijo prebavo.

Varna uporaba korenin vražjega kremplja je približno tri žličke dnevno, kot vodni izvleček. Čaj vražjega kremplja blažilno vpliva tudi na boleč osteoartritis in bolečine v križu, saj naj bi učinkoval protivnetno in imel analgetične učinke. Z njegovo uporabo se poveča tudi gibljivost sklepov. Čaj je koristen tudi pri revmatičnih težavah, saj zmanjšuje vnetja in bolečine. Uporablja se pri degenerativnih spremembah v ramenskih, komolčnih, kolenskih in drugih sklepih. Seveda koristi tudi pri sklepnih poškodbah. Vpliva tudi na povečanje izločanja seča, sečne kisline iz telesa.

Če imamo žolčne kamne, se čaju iz vražjega kremplja izognimo. Tudi pri rani na želodcu ali dvanajsterniku ga ne smemo uživati, saj bo stanje zelo poslabšal. Ker ni znanih podatkov, kako korenina vražjega kremplja vpliva na nosečnice je bolje, da se ga v tem obdobju ne uživa.

Čaj za lajšanje slabe prebave
Žličko korenin vražjega kremplja na kratko prevremo v pol litra vode, odstavimo in dodamo žličko kamilic. Čaj pijemo do trikrat dnevno.

Namok vražjega kremplja
Vzamemo jedilno žlico posušenih korenin in jih prelijemo s 300 ml vroče vode. Pokrito pustimo stati čez noč, precedimo in pijemo trikrat dnevno, pol ure pred jedjo.

Tinktura za masažo sklepov
200 g korenine vražjega kremplja zdrobimo in namočimo v 800 do 1000 ml 50% alkohola. Po treh tednih precedimo in vtiramo na boleča mesta. Čez to, lahko nanesemo še šentjanževo olje.

Patricija Šenekar

Uvodnik oktober 2019

Oktober bo zanimiv mesec, ki bo razkrival vse dimenzije povezanosti.
Pa tudi nepovezanosti z življenjem in sploh vsem.

Potrebno se bo spogledati s sencami, ki ti povezanost preprečujejo.

V ospredju bo opuščanje starega, starih ranjenosti ti bo omogočajo premik v življenje, ki ga želiš živeti.

Vsi smo na robu, da se razcvetimo in vstopimo v svoje sanjsko življenje.

Da življenje živiš in izkušaš na ljubeč in čudovit način.

Vendar moraš zanj narediti prostor v sebi in zase.
Žal potiskanje ne deluje in te ne pripelje tja, kamor si želiš.
Potrebno se je uglasiti, povezati s tem.

To kar bo v tem mesecu na preizkušnji so disciplina, potiskanje in nasilje, ki ga zganjamo nad seboj, da bi prišla tja, kamor si želiš priti. Ker ne deluje.

Tako kot ne deluje trmarjenje, da stvari hočeš na svoj način in po tvoje.

Potrebna bo ranljivost.
Potrebna bo povezanost.
Najprej s seboj in zase.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
podpis

Drži prostor Zase

Takrat, ko vse pospešuje in so časi intenzivni, kaj intenzivni, divji, je ena tistih veščin, ki ti prav pride ta, da zmoreš in znaš držati svoj prostor zase.

Zakaj je to tako ključnega pomena v odnosu s seboj?
Ker je to, da zmoreš držati prostor zase osnova vseh odnosov.

Je prvi korak v dobri komunikaciji z ljudmi okoli tebe. Je temelj vseh dobrih odnosov.
Kajti takrat, ko znaš držati prostor za vse dele sebe, tako tiste, ki so ti všeč, kot tiste, ki ti niso, si lahko priča drugim brez sojenja, kritike in iskanja krivde.

Prvi korak je v prisotnosti, v sposobnosti, da si s tem, kar je prisotno.
Da zmoreš držati prostor tako za strah, kot dvom, kritiko, kot zasramovanje.
Na nek način je to, da držiš prostor zase aktivnost spoprijateljevanja, povezovanja delčkov v celoto.

Ljubeča prisotnost je tisto, po čemur v odnosih hrepenijo številne ženske.
In začne se s tem, da si ljubeče prisotna v odnosu s seboj.
Da poskrbiš zase. Si prijazna. Sočutna.

Ko si v stiku s seboj, prisotna s seboj, si v čutenju sebe in lahko hitro prepoznaš kje si in kam se premikaš.

Držanje prostora je povezano s tvojo dušo, saj držiš prostor v katerem se tvoja Duša lahko izrazi kot TI.

Prostor ti omogoči, da lahko ugledaš dragulje tvoje Duše, pa tudi svoje želje in hrepenenja, ki odzvanjajo v tvoji notranjosti.
Da se ne prebudiš pri 45 in ugotoviš, da ti ni všeč to kdo si postala in življenje, ki ga živiš.

Držanje prostora zase je temeljna veščina, če želiš narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Kajti to, da ljubiš najprej sebe in poskrbiš zase je največji zgled in vpliv, ki ga imaš lahko na tem planetu.

Dejstvo je, da ne moreš držati prostora za nekoga drugega, če ga najprej ne zmoreš držati zase. To, da zmoreš biti s svojo bolečino in držati sebe je v tem intenzivnem času ključnega pomena.

Ko so ljudje reaktivni in napadalni je pomembno, da zmoreš biti prijazna in sočutna do sebe in s seboj. S tem se vse začne.

Če v tvojem življenju ni prostora zate, ga tudi za druge ne bo.
Zato je pomembno, da začneš z osnovami.

Devet ključev, ki ti bodo pomagali v tem procesu držanja prostora, delim v nadaljevanju.

Prvi ključ je, da začutiš sebe. Povezanost s svojimi občutki je temelj dobrobiti na vseh področjih. Poveži se s svojim telesom in začuti, kaj se premika v tvoji notranjosti. Kaj je prisotno v telesu? V tvojem energijskem prostoru? Sama tej praksi pravim pregled, ker pogledaš na vseh področjih kje si in kaj se premika. Opazuj čustva in misli. Pokliči nazaj energijo, ki si jo razdala. In začuti hvaležnost za vse kar je in za to, da si.

Ko prepoznaš kaj se premika v tebi se vprašaj, kaj je tvoja srčna potreba. To je drugi ključ v praksi držanja prostora. Ko navznoter postaviš vprašanje, je pomembno, da poslušaš odgovor, ki bo vzniknil iz notranjosti. Prepoznavanje tvoje potrebe je pomembno, kajti le tako si jo lahko prisvojiš in potrebo izraziš, v kolikor potrebuješ pomoč.

Tretji ključ
je, da izraziš svojo potrebo, jasno, glasno in pogosto. To je pomemben del tvoje sposobnosti, da držiš prostor zase. Kajti resnica je, da se nisi rodila, da bi bila sama. Vsi smo v odnosih. In tvoja sposobnost, da se izraziš je v medsebojnih odnosih zelo pomembna. To, da prosiš za pomoč, ko jo potrebuješ in da ne siliš tega, da zmoreš vse sama okrepi tvojo sposobnost, da si podpora sama sebi. Ko poznaš svoje omejitve in veš, kje potrebuješ pomoč, te to bolj poveže s seboj, namesto da greš v preživetvene mehanizme boja, izogibanja ali ignorance.

Brez dvoma te bo to soočilo z nepopolnostmi, ki se skrivajo v tvoji notranjosti in pomembno je, da sprejmeš in objameš tiste delčke sebe, ki se ti zdijo moteči. Samosprejemanje je četrti in zelo pomemben ključ, da zmoreš držati prostor zase. Bolj ko boš sprejela sebe, bolj boš ljubeča in skrbna do sebe. In bolj boš cenila svoje potrebe.

Peti ključ
je, da se naučiš reči NE drugim, kajti s tem pogosto rečeš JA sebi. V praksi se ne obnese, da delaš karkoli za druge na račun sebe. Ugajanje, prilagajanje in razdajanje te vedno drago stanejo. Pomembno je, da se zavedaš, da bo tisto, kar služi tebi in podpre tebe, podprlo tudi ljudi okoli tebe.

In s tem je povezan šesti ključ, kajti postavljanje meja predstavlja temelj za držanje svojega prostora. Če ti ne veš do kje segaš ti in od kje naprej so drugi, kako naj to vedo in spoštujejo ljudje okoli tebe. Trik je v tem, da takrat, ko imaš postavljene meje lahko rečeš NE brez občutkov krivde. Oseben meje so za zdrave odnose temeljnega pomena. Šele takrat, ko ti čutiš, da si suverena in stojiš zase, se zaneseš nase in zaupaš vase, lahko ljubiš brez omejitev. Ker se ljubezen iz tebe širi v svet.

Sedmi ključ je, da si starš svojemu notranjemu otroku. Starš drži varen prostor za otroka, da otrok lahko raziskuje, spoznava svet, je kreativen, testira meje, spoznava svet domišljije in se igra. Dober starš ne bo kontroliral, nadziral ali zatiral otroka. Pomembno je, da stopiš v stik s svojim notranjim otrokom in mu omogočiš, da raziskuje življenje in se igra. To, da si ljubeč starš sama sebi je ključnega pomena. Da ljubiš sebe, neguješ sebe, podpiraš sebe in se spodbujaš na enak način, kot bi to naredila za otroka v zunanjem svetu.

Osmi ključ
je negovanje sebe. Pomembno je, da se znaš nahraniti in napolniti, v nasprotnem primeru boš čutila upor in zamero sama sebi, ker za druge poskrbiš bolje kot zase. Pomembno je, da najdeš dnevne rituale, tedenske in mesečne rituale, ki te polnijo in hranijo tvojo Dušo. Tako kot bi poklicala svojo najboljšo prijateljico, šla na kavo ali čaj z njo in všečkala njeno objavo na socialnih medijih je pomembno, da ustvariš prijateljski odnos s seboj. Investiraj svoj čas Vase in v to, kar te podpira in neguje na dnevni bazi.

Deveti ključ
je, da si zvesta sebi. Ti veš kaj potrebuješ. Ne zanikaj svojih potreb in ne skrivaj se sama pred seboj. Bodi pogumna in se spoglej tako z darovi kot tistimi manj lepimi deli v sebi. Pomembno je, da objameš sama sebe in da se ne izdaš ali zapustiš zaradi drugih. Objemi sebe. In bodi kar si. Celota.

Ključe damo v prakso v spletnem druženju Prebujenje.
Pridruži se mi. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Portal 10:10:10

Ena od stvari, ki jih trdno verjamem je, da je vse na ključ.
Ni slučajev.

In to je še posebej pomembno vedeti takrat, ko so ti na voljo ključi, ki odpirajo določena notranja vrata.
Ko se v datumu ponavljajo ene in iste številke to kaže na ojačevanje določene vibracije, ki nas kliče k temu, da smo pozorne na sporočila, ki nam jih to prinaša.

Verjamem, da so številni znaki, ki te kličejo k določenemu premiku, ki ga moraš narediti. In klic v obliki simbolike števil je lahko eden od pomembnih znakov.

Tole sporočilo je zate, če te pritegne in pokliče.
Če te ne, ga ignoriraj 😉

Kakšna je koda, ki jo razodeva datum 10.10.10?
Vse je odvisno od leče, skozi katero pogledaš.

V numerologiji je število 10 povezano z žetvijo tega, kar si sejal.
Pomen izhaja tudi iz tarota, kjer je 10 povezana s kolesom sreče in nas opominja na to, da ti izbiraš, s tem, kam usmerjaš svojo pozornost ali jo vidiš kot dobro ali slabo.

Število 10 je zelo močno povezano z lastno izbiro in samozaupanjem.

Ker se sešteva v število 1, vendar ima ob sebi 0, ki ojačuje vsako številko, ki stoji ob njej, je 10.10.10 brez dvoma opomnik, da se odpirajo nova vrata. Gre za priložnost, da sebe porodiš na novo.
Danes je dan, ko te podpira energija novih začetkov.
Zato je modro opustiti stvari in narediti prostor za novo.

Gre za točko novega začetka, kjer lahko povabiš silo namere v soustvarjanje in pošlješ jasno »raketo želja« v jeziku Abraham-Hicks. Jasnost je ključnega pomena in temu naj sledi tudi akcija, ki to željo podpira.

Brez dvoma je to dan, ki te bo povabil k temu, da jasno izraziš kaj bi sploh rada.
Kaj je tisto področje, kjer želiš voditi in resnično stopiti v svoj polni potencial Duše?

To je izjemen portal, ki te vabi k individuaciji.

Eno najbolj fascinantnih odkritij zame osebno je bilo razumevanje, kako je ženska tam nekje okoli 35 leta povabljena v to, da resnično v polnosti izkusi svoj izvorni Jaz (z velikim J).
Individuum ne pride naravno.
Nikomur ni dan in nihče ti ga ne more odvzeti.
Gre za pot razvoja tvojega ega, gre za pot ljubezni.

Razlika med egoizmom in polno prebujenim Jazom je razlika med individualizmom in individualnostjo.
Individualizem je enostranski razvoj ega, kjer ego vzame to, kar mu svet ponudi, vendar ničesar ne ustvari iz tega, kar je vzel.

Individuum na drugi strani je v nenehnem deljenju sebe s svetom, ko svoja darila, svoj dragulj prepoznaš, ga sprejmeš, pustiš, da te nahrani in iz te polnosti, iz tega notranjega utelešanja tvojega polnega potenciala Sebe deliš z ljudmi in s svetom. Gre za izmenjavo, kjer sprejmeš, to oplemenitiš in nato podeliš, gre za akt porajanja sebe, za akt zavestne kreacije.

Individualnost ni namenjena zgolj sama sebi, gre za zavedanje, da si tukaj z namenom, da sebe podeliš z drugimi in s svetom.

Individuum ni nekaj kar imaš ali kar si.
Je aktivnost utelešanja esence v trenutku izkušanja.
Je plemenitenje izkušnje Jaza s posvečenostjo in ljubeznijo. Lahko bi rekla, da je individuum utelešen potencial, koncentrat celotnega sveta v eni osebi, ki se izraža skozi tebe kot Ti.

Individuum ni le odprt za svet, ki vstopa vanj in se skozi njega izraža kot Jaz.
Skozi ljubezen preobraža in zdravi to, kar izkuša.

In zato je akt ljubezni do sebe tako zelo izjemen.

In tvoja polna odgovornost je, da razviješ svoj individuum.
Tega nihče ne more narediti zate.

Svoj Individuum začneš kreirati skozi izkušanje svojega izvornega Jaza, skozi občutenje in skozi namen.
To so tri ključne točke povezave o katerih sem govorila na uvodnem druženju v Sestrstvu Varuhinje Ljubezni.

Moč kreacije je moč tvoje človeškosti.
In temu se pogosto želimo izogniti.

S tem, ko se poskušamo izogniti človeškosti, ne sprejemamo polne odgovornosti za dejanje kreacije.

In ravno ta portal v katerem stojimo te opominja na tvojo moč kreacije.
Kaj boš ustvarila zase?

In ali boš prevzela polno odgovornost za svojo kreacijo ali bo zanjo odgovoren in kriv nekdo drug?

Število 10 je število individuuma, vodje, kreatorja, ki je sam svoj in v polnosti prevzema odgovornost zase.

In zanimivo je, da je število 10 število radosti.
Kajti telesno občutenje, ki ti jasno pove, da se premikaš v Individuum, je radost.

Nič zunaj tebe ti ne more prinesti radosti.
Lahko uživaš v stvareh. Radost pa čutiš le, ko si na tem toku energije, ki prihaja iz prihodnosti v sedanjost.
Ko izkušaš Jaz v sebi.

Tvoje življenje je tvoja kreacija. Tvoje življenje ni odvisno od ničesar zunaj tebe, je kreacija tvojega Jaza. V resnici kreiramo svojo sedanjost iz prihodnosti, iz svojega prihodnjega Jaza in ne obratno. Vem kako nenavadno se sliši, vendar je Jaz tisti, ki ima precej več opraviti s tvojo prihodnostjo, kot s preteklostjo.

Da lahko v polnosti izkusiš svoj Individuum moraš biti voljna ostati v procesu in ne pobegniti iz situacije ali telesa, zato je soočenje s svojimi preživetvenimi mehanizmi bega, boja in ignorance ključnega pomena.

Vedno takrat, ko iščeš vir moči zunaj sebe, se boš počutila kot žrtev.
Žrtev okoliščin, ljudi, dogodkov, situacij, substanc ali aktivnosti.
In to je nekaj, s čimer se moraš spogledati in to sprejeti in objeti v Sebi. Tudi tega ne more nihče narediti namesto tebe.

10 je število, ki te vabi v neznano. In spuščanje v neznano je akt ljubezni. Ljubezen vznika iz neznanega. Vedno, ko se zaljubiš, izkušaš nekaj, kar ni znano. In zato je hkrati strašljivo in vabljivo.

Energija dneva te vabi v neznano. To je energija, ki je usmerjena v prihodnost in ne v preteklost. Ne vidi razcveta v tem, da je zgolj sopotnik na zadnjem sedežu, vabi te v to, da sedeš za volan svojega življenja in začneš aktivno soustvarjati, zavestno kreirati svoje življenje in Sebe.

Na nivoju mikrokozmosa je ta portal tvoje povabilo, da v polnosti objameš svoj individuum in v polnosti zaživiš svoj polni potencial. Tukaj in zdaj.

Boš sprejela povabilo?

Nekaj praktičnih načinov, kako lahko to energijo maksimalno izkoristiš:
1. Zapiši na list papirja vse tisto, kar želiš pustiti za sabo in skozi ritual z ognjem to preobrazi.
2. Začni z ustvarjanjem nove navade – svoje možgane preoblikuješ s tem, da ustvariš nove nevrološke povezave z redno in dosledno prakso. Ena najbolj izjemnih praks, ki jo izjemno priporočam je ustvarjanje polja cenjenja. To narediš s tem, da si vsak dan pišeš 3 stvari, ki jih ceniš pri sebi in 3 stvari, ki jih ceniš pri ljudeh okoli sebe, če želiš to prakso še potencirati. To prakso delaj vsaj 28 dni. Toliko časa potrebuje tvoj živčni sistem, da usvoji novo navado. Če želiš, da se resnično prime, jo izvajaj resno vsaj 42 dni. Kako ustvariš polje cenjenja bom bolj podrobno delila v druženju ljubi Sebe.
3. Zaveži se temu, da eno odvisnost, za katero veš, da ti jemlje dragoceno življenjsko energijo, zamenjaš s prakso, ki te nahrani in napolni. To novo prakso, ki te polni aktivno izvajaj naslednjih 28 dni.

Pomembno je, da se zavedaš, da portal 10:10:10 ni nikakršna čarobna paličica, s katero bi zamahnila in voila, bi imela vse, kar si želiš.
To je portal, ki nudi energijsko podporo tistim, ki so voljni narediti korak in stopiti skozi energijska vrata, ki se odpirajo. Kar v praksi pomeni, da boš morala prevzeti odgovornost za vse, kar bo izbira prinesla s seboj.
Kot tudi odstraniti vse notranje ovire, ki te ovirajo, da življenja, kot si ga želiš, še ne živiš.

In ko enkrat stopiš na to pot, ni več poti nazaj.
Portal 10:10:10 je kot turbo pospeševalnik na tvoji poti.
Če izbereš, da sprejmeš povabilo in stopiš skozi portal v neznano.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena