Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Taja
Napovednik za leto 2021
Smernice za leto 2021
Uvodnik December 2020
Vsega lepega je enkrat konec. 20 let sem jo pisala.
Vsak mesec.
Bila je kot svetilnik.
Kot opomnik.
Letos čutim, da z inventuro, ki jo delam odhaja mnogo stvari.
In ena je tudi Namarie.
Čutim, da je čas, da ugasnem ta svetilnik.
Zaključujem 20-letno obdobje pisanja mesečnika.
Začela sem januarja 2001, ko je izšla prva, takrat še tiskana številka.
Še vedno jo imam spravljeno.
Takrat sem še veliko govorila o feng shuiju in energijskem čiščenju prostora.
O pomenu ustvarjanja prostora.
In še vedno govorim o istih stvareh, le da gledano iz drugih zornih kotov.
V zadnjih mesecih je bilo veliko mailov, kjer ste mi sporočale, da je vsega preveč, da se odjavljate iz mailing liste.
Res je vsega preveč.
Preveč je informacij.
Preplavljenost z vsem je in še bo prisotna.
Po tehtnem razmisleku sem se odločila, da spustim obvezo, da vsak mesec pišem in da moram nekaj napisati.
Spuščam moram.
Umikam se v globine decembra.
Da poženem korenine še globlje vase in naredim prostor za novo, ki prihaja po 21. decembru.
Bereš me lahko na blogu, kjer objavljam po navdihu >>>TUKAJ<<<.
Poslušaš na DivinePOD, kjer vsake toliko posnamem kakšen uvid v obliki audio utrinka >>>TUKAJ<<<.
Gledaš me lahko na DivineTV, kjer so na voljo video posnetki utrinkov, ki jih objavljam >>>TUKAJ<<<.
Kako simbolično, da so se vse stvari stekle do konca.
In Zvone Turk, naš dvorni astrolog je v zapisu podelil dober vpogled v to, kaj je pred nami.
Bodi Sijajno v letu 2021 in saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu, tam zunaj.
Če si empatična duša, je zdaj čas, da spustiš in greš s tokom
Vsak prihaja na ta planet s svojim edinstvenim dušnim dogovorom, s svojo misijo, ki naj bi jo zaživel in doživel.
Če si Empatinja in imaš dušni dogovor, da si varuhinja Luči, potem v tem času v sebi čutiš poriv, željo po tem, da bi prispevala in nekaj naredila.
Izziv je vedno povezan z delovanjem.
Ko sem svojo misijo poskušala izpolniti skozi delovanje, so se stvari vedno znova komplicirale.
Ker sem mislila, da moram stvari narediti na točno določen način sem potiskala, silila, se trudila čez vse mere in se vedno znova pizdila, ker se stvari niso odvijale kot sem si zamislila.
Bila sem jezna zaradi nepravičnosti v svetu.
Čutila sem težo odgovornosti in predvsem težo bremena delovanja.
Le da tega nisem znala ubesediti. Prepričana sem bila, da moram stvari narediti popolno, drugače je vse brez veze. Mislila sem, da moram slediti korakom in narediti vse prav.
Moj izziv je bil tudi v tem, da sem bila prepričana, da če nimam točnih navodil in stvari ne delam po korakih, se stvari ne bodo zgodile. Danes vem, da je to posledica programiranja.
Ker to kar je to povzročilo v meni je bilo, da sem čakala na popolna navodila. Raje se sploh nisem lotila stvari, če nisem imela popolnih navodil.
Delovanje me je ustavilo še preden sem sploh začela.
Vse prepogosto sem bila kot športni avto, ki je toriral na mestu, ker sem pozabila prestaviti v prvo prestavo.
Moja velika lekcija v življenju je prišla, ko sem dojela, da ni na meni, da karkoli naredim.
Ko sem dojela, da ni poanta v delovanju.
To je od mene terjalo, da sem se naučila kaj pomeni daritev.
Da predaš stvari v roke božanskemu v sebi.
In božansko je v mojih očeh Ljubezen. Ker je vse kar obstaja stkano iz Ljubezni.
Vse je svetloba, ki jo čutiš kot ljubezen in izkušaš kot življenje.
Ko dopustiš, da božansko vodi, to ne pomeni, da si v pasivnosti.
To v praksi pomeni, da slediš navdihom, ki vznikajo iz tvoje notranjosti in delaš navdihnjene akcije. Vodi te sila v tebi in vodi te, da delaš korake.
Ko začne voditi božansko v tebi, to od tebe terja, da se predaš toku ljubezni.
In predaja je ena najbolj strašljivih stvari za mnoge ljudi.
Zakaj?
Ker razpade iluzija nadzora in kontrole.
Zakaj iluzija?
Ker v resnici nikoli nimaš nadzora in kontrole nad življenjem.
Le tvoja osebnost, tvoj mali jaz meni, da imaš niti svojega življenja v svojih rokah.
V resnici tvoje življenje vodi tvoja Duša. Navadno izza kulis, ker je tvoja identiteta tista, ki misli, da je ona tista, ki nadzira stvari.
Velikokrat slišim komentarje, da je predaja izraz nemoči.
Vendar je razlika med predajo in vdajo.
Vdaja res izhaja iz pozicije nemoči in je povezana z malim jazom ali egom. Vdaja izhaja iz pozicije nadzora in kontrole. Ko imaš občutek, da stvari ne moreš nadzirati, se vdaš v usodo. Največkrat je vdaja povezana z željo, z nečim kar si dolgo časa želiš in se ne izpolni in ko se vdaš v sebi čutiš zamero in bridkost, zagrenjenost v povezavi s tem.
Pogosto je s tem povezan tudi obup, ker si nekaj tako dolgo časa poskušala in obupaš nad vsem skupaj.
Predaja je nekaj popolnoma drugega.
Prva razlika je v tem, da predaje ne moreš izsiliti. Ne moreš potiskati in na silo doseči predaje. Ne gre.
Predaja se zgodi skozi daritev.
Ko tisto, kar želiš predaš božanskemu v sebi s popolnim zaupanjem, da boš vodena.
Tisto kar je druga razlika je, da gre za popolno nenavezanost na rezultate in na to kako bi se stvar morala zgoditi, na kakšen način naj bi prišla do tebe.
Kot Empatinja veš, da te kontrola in nadzor utrujata.
Čutiš, da to terja veliko dragocene življenjske energije od tebe. In da te ne pripelje tja, kjer bi začutila pretočnost v sebi in to, da greš s tokom življenja.
Hrepeniš po predaji toku življenja.
Predaja je v resnici popolna sprostitev. Nenavezana na rezultate se sprostiš in s tem v sebi spustiš zamero ali zagrenjenost, ki bi ju čutila ob navezanosti.
To kar v resnici narediš je, da ustvariš prostor.
Ustvariš prostor, da tisto, kar si želiš lahko pride do tebe na najboljši možen način točno takrat, ko ti je to namenjeno s strani tistega, ki ima s teboj dušni dogovor, da to naredi zate.
Ustvarjanje prostora je povezano s tremi pomembnimi veščinami.
Prva je opazovanje. Prepoznavanje tega, kaj je prisotno in soočanja s tem, kaj ti stoji na poti znotraj tebe.
Druga je spuščanje ovir in navezav v sebi. Kajti takrat, ko se predaš toku življenja, boš prišla tudi do ovir, ki so v toku. In na tebi je, da se s temi ovirami spogledaš in jih preobraziš v sebi.
Tretja je povezana s stabilnostjo. Da bi lahko preobrazila stvari, je na tebi, da držiš prostor, to sveto posodo za duhovno alkimijo. Na tebi je, da držiš ta prostor zase. In to je veščina, ki se je moraš naučiti. Terja doslednost in dnevno prakso.
Če si Empstinja, potem v sebi veš in čutiš, da je zdaj čas, da se spustiš in greš s tokom Ljubezni. Na tebi je, da to, kar je tvoje edinstveno in enkratno darilo, ki ga nosiš v sebi podeliš z ljudmi in s svetom.
To pa lahko narediš samo, če si se voljna predati toku Ljubezni in svoji duši dovoliti, da te vodi.
Varuhinja Luči potrebuje prakso, da bi usvojila potrebna orodja in se izmojstrila v predaji toku življenja.
Več o teh veščinah delim v spletnem druženju Varuhinja Luči, ki ga bomo začele v decembru na mlaj v Strelcu pod okriljem Svete Lucije.
Letos bo praznik Luči obsijan s sončevim mrkom kar bo to popotovanje vase začinilo in ga naredilo še bolj posebnega.
Vabljena v srčni krog Varuhinje Luči.
Pofočkaš se na povezavi >>>TUKAJ<<<
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Saj po novem letu boljše bo
Konjunkcija Jupitra in Saturna ali saj po novem letu boljše bo
Po vseh zapletih v letu 2020, se končno kaže luč na koncu tunela. 21.12. 2020 se bo zgodila velika konjunkcija dveh planetov, ki precej vplivata na razmere v družbi. To sta Jupiter, ki predstavlja optimizem, pravičnost, politične nazore in Saturn, ki predstavlja omejitve, red, disciplino, pa tudi vladarje.
Ta dva planete se bosta srečala v znamenju Vodnarja, znamenju, ki že samo po sebi ne prenese kontrole in pretirane discipline, pač pa teži k individualnosti, svobodi mišljenja, enakopravnosti vsakega posameznika.
Konjunkcija Jupitra in Saturna se zgodi vsakih 20 let in v mundana astrologiji (usode narodov, politične spremembe), kaže kakšen bo »duh časa« v teh dvajsetih letih. Že stari astrologi pred več kot 2500 leti, so temu aspektu predpisovali veliko pomembnost. Ta konjunkcija, ki se bo dovršila 21.12. ima še poseben pomen, saj se bo po osemsto letih zopet zgodila v zračnem znamenju. Jupiter in Saturn se namreč dobrih dvesto let srečujeta v zračnih, potem v vodnih, nato pa v zemeljskih znamenjih.
Zadnjih dobrih dvesto let sta se srečevala v zemeljskih znamenjih, kar pomeni, da je bila pomembna materija, hierarhija na vseh področjih ( v šoli se vsi učenci učijo isto snov, v firmah vse odloča šef, v političnih strankah je prav tako pomembna hierarhija, odločajo stari kadri, ki so v stranki najdlje, nove sveže ideje od mlajših članov, so seveda takoj v kali zatrte, ne glede na to ali so dobre ali ne).
Ta doba sovpada tudi s kapitalističnim družbenim sistemom, ki deluje na zgoraj omenjenih principih, važna je materija, ideje si lahko privoščimo le, če imamo čas in nič pametnejšega za počet.
Da taka miselnost pelje v pogubo, je že sedaj marsikomu jasno, saj se počasi zavedamo, da je potrebno gledati tudi na okolje, da je poleg materialnega pomembno še tudi kaj, ki sicer ne nosi denarja, nas pa naredi veliko bolj človeške.
No, pa pustimo preteklost, raje poglejmo v svetlo prihodnost.
Ta konjunkcija, ki se bo dovršila 21 decembra, astrološko vliva precej upanja za prihodnost, mogoče celo več, kot si ta trenutek sploh upamo pomisliti. Pomembno pri tej konjunkciji je predvsem tudi to, da bo po dolgih 120 letih prinesla nekaj tudi posamezniku ne samo kolektivu (vladarjem).
To se v mundana astrologiji vidi po aspektih, ki jih naredi Luna.
Če luna naredi aspekt s konjunkcijo Jupitra in Saturna ali z signifikatorjem konjunkcije (planetom, ki predstavlja konjunkcijo), gre večina moči kolektivu (vladarjem), posameznik ima bolj ali manj vlogo ovce, ki ji strižejo in je lahko že zadovoljen, če mu pustijo dovolj volne, da preživi zimo, če pa mu še te malenkosti ne pustijo, je pa pač imel smolo in ne bo preživel zime. Tako delovanje se utemeljuje s tem, da pač najmočnejši preživijo, šibki so pa pač samo breme in je veliko boljše če izumrejo.
Če pa luna naredi aspekt s soncem, pa je posameznik precej na boljšem, kolektiv (vladarji) pa je večinoma servis za potrebe ljudstva. (Starejši se mogoče spomnijo, kako so nas pred štiridesetimi leti v šoli pri predmetu Samoupravljanje s temelji marksisma učili, da država odmira in bo v prihodnosti država le servis ljudi in ne represivni aparat).
Zadnja konjunkcija s tako ugodnim aspektom za ljudstvo, se je dogodila leta 1842, predzadnja pa je bila leta 1782. To je bil duh časa, ki je prinesel francosko meščansko revolucijo. Takrat je nastalo geslo Svoboda, enakost, bratstvo, posledica revolucije je bila tudi prva ustava, ki je trdila, da je vsak človek svoboden. Tudi v Ameriki so takrat sprejeli Listino svoboščin (Bill of Rights).
Ravno tako kot politične, so pomembne tudi ekonomske posledice konjunkcije Jupitra in Saturna.
Ta aspekt govori tudi o denarju in njegovi realni vrednosti. Dejstvo je, da če vladarji odločajo o količini denarja v obtoku, zelo hitro pridejo na idejo, da ga natisnejo malo več, kot je pametno. Če analiziramo vojne v tem stoletju na podlagi konjunkcij Jupitra in Saturna, pridemo do zaključka, da sta obe dve svetovni vojni, bili financirani na podlagi tega, da je imel vladar možnost na prihranke prebivalstva s takimi in drugačnimi zakoni, prenese na državo. Če to ne bi bilo možno, teh vojn ne bi bilo možno financirat, se pravi bi ostalo pri mokrih sanjah vladarja.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je ravno tako zaradi takih aspektov, ameriški predsednik leta 1971, odločil, da dolar ne bo več vezan na zlato v njihovi narodni banki. Kot razlog je navedel, da je svet tako razvit, da to ni več potrebno. Pravi razlog je bil seveda vietnamska vojna, ki je Ameriko stala toliko denarja, da je bilo potrebno natisnit še kakšno milijardo brez kritja.
Mimogrede, analiza konjunkcije obdobja prve svetovne vojne kaže tudi na to, da je vladar narobe ocenil situacijo in zato »izgubil igro«. Že iz zgodovine vemo, da so bili Nemci in Avstrijci, prepričani, da bodo vojno dobili v mesecu največ dveh, realnost pa je pokazala da je vojna trajala štiri leta, na koncu pa so v resnici izgubili vsi, tudi formalni zmagovalci vojne. Aspekt, ki kaže na tak razplet je Luna opozicija s Jupiter Saturn konjunkcijo.
No, pa da končno preidemo do ekonomskih posledic konjunkcije Jupitra in Saturna. Posledica francoske revolucije je bila tudi uvedba zlatih, srebrnih in bakrenih kovancev, ki so imeli seveda tudi resnično vrednost. Menda so bili kovanci tako natančnih mer in teže, da si jih v sili lahko uporabljal za uteži na tehtnici, ali pa za merjenje manjših razdalj, seveda, če si le imel dovolj veliko količino kovancev. Tudi v Ameriki so v tem času dolar vezali na zlato.
V tistem času je bila to prava finančna revolucija, saj si se lahko zanesel na vrednost denarja, in praktično ni bilo inflacije, ki se skoraj vedno zgodi, ko imajo vladarji monopol, da natiskajo listke in določijo koliko so vredni.
V današnjem času, ko se vlade prizadevajo za odpravo bankovcev in prehod na popolnoma de-materializiran denar, se zdi taka ideja utopija, vendar je stvar vredna razmisleka.
Dejstvo je, da milijarde, ki se investirajo v obliki pomoči pri boju proti koronavirusu, pridejo od nekod in situacija je sumljivo podobna financiranju skoraj vseh vojn v tem stoletju, tako da je verjetno mišljeno da bo te pomoči zopet plačal narod. Spomnimo se samo bank na Cipru pred nekaj leti, kako je država elegantno rešila svojo zadolženost.
Ne glede na to kako se bo izšlo, dejstvo je da bomo v roku parih let imeli nek način plačevanja, ki bo temeljil na realni vrednosti. Sicer je v primerjavi z jugoslovanskim dinarjem evro sorazmerno stabilen, politiki pravijo da ima 2% inflacijo. Potrošniki, ki kupuje po trgovinah po drugi strani ocenjujejo da so artikli na letni ravni dražji od 6 do 8%. Tudi to se sicer ne sliši veliko, dejstvo pa je da si za večino artiklov ki, si jih kupil pred desetimi leti plačal pol manj evrov, kot jih moraš odšteti danes.
Torej, veseli me, da lahko končno sporočim tudi kako pozitivno novico in na srečo pri konjunkciji Jupitra in Saturna kažejo zvezde, da se bo stvar razpletla še celo veliko bolje, kot si ta trenutek sploh upamo pomisliti. Sicer bo trajalo kar nekaj časa, da bomo obrat na boljše sploh opazili, vendar je dejstvo da lahko z optimizmom zremo v prihodnost.
Že petdeset let se govori o novi dobi vodnarja, mogoče se bo v resnici začela prav 21.12 2020 s konjunkcijo Jupitra in Saturna.
Lep pozdrav,
Zvone Turk
astrolog
Sporočilo zelenega mahu
Sporočilo zelenega mahu:
Pobožaj me. Uganeš, kaj je moje sporočilo? Užitek. Odpiram svetove mehkobe, čarobnosti, nežnosti. Tako preprosto je, če si dovoliš vzeti čas, opaziti lepoto in se ji prepustiti. Odpri srce, pa boš srečna! Če ga ne odpreš, pa ti ne bo pomagalo prav nič.
The message of green moss:
Feel me. Can you guess my message? Enjoy! I open worlds of softness, tenderness, and magic. It is so simple, if you allow yourself to take the time to see beauty and appreciate it. Open your heart, and you’ll be happy. If you won’t… nothing else can help.
Zapisala: Katarina Minatti
Uvodnik November 2020
November je mesec, ki odpira portal v najtemnejši del leta.
Sooča nas z globinami.
V času, ko je povsod prisotno toliko nesmislov in polariziranja na to kdo ima prav in kdo ne… kdo je tisti slabi in kdo je ta dobri, je razsodnost ena tistih veščin, ki je res ključnega pomena.
Razsodnost, da zmoreš v sebi slišati kaj tebi govori tvoja duša.
Ker ti pove.
Vedno.
Vprašanje je samo ali jo slišiš ali jo ignoriraš.
Razsodnost v povezavi s tem, kaj boš spustila v svoje energijsko polje in česa ne boš spustila vase.
Virusi na energijski ravni, na nivoju psihe so nekaj, kar je na tebi, da prepoznaš in ne spustiš vase.
Ohranjanje svojega energijskega polja. To, da zaupaš vase in se zaneseš nase brez da naivno slediš drugim, ker so kao zaupanja vredni je ključno.
Zaupanje sebi in temu kar ti čutiš v sebi. To je bistveno.
Da bi to lahko naredila je potrebno biti tukaj in zdaj. Prisotna.
V stiku s seboj. Utlešena.
Ne zapuščaj telesa v teh norih časih. Bodi utelešena.
V svojem centru.
To, da si povezana s telesom, s čustvi in z mislimi, da slišiš svoje potrebe je v tem času ključnega pomena.
Zdaj sta ključni dve veščini…
Ena je ustvarjanje notranje umirjene čustvene klime. Za to potrebuješ orodja, ki ti pomagajo, da umiriti tvoje čustveno telo. Da uravnovešaš polarnost v svoji notranjosti.
Druga je premik iz glave v telo, da sploh lahko slišiš usmeritve in tihi šepet svoje duše.
Zaradi zunanjih okoliščin se bo, še posebej, če si empatična duša v tebi povečeval nemir, če se s tem ne boš soočila v sebi.
Pomembno je, da se zavedaš svojih notranjih nasilnih teženj.
Osvobodiš se lahko samo v sebi.
Res, res, res je pomembno, da ti v sebi opuščaš in preobražaš stvari s katerimi se priklapljaš na matriko patriarhata v sebi.
In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Senzitivnost je darilo
November je pod okriljem Luči, praznovanja Luči in zato sploh ni nič čudnega, da v tem času izkušaš tudi izzive v povezavi z lučjo, ki jo nosš v Sebi.
Čisto vsak na ta planet prinaša svojo Luč.
In ta Luč ima svoj edinstven okus in barve.
Je esenca tega kdo si. In zato jo je modro poznati.
Vendar se že zelo zgodaj začne dogajati to, da to luč poskušajo tisti okoli tebe ugasniti.
In ja, kasneje, ko odrasteš, se boš počutila napadeno ali vsaj izzvano, ko ti bo okolica pritiskala na stikala v tebi.
Morda boš stvari prevzela nase in mislila, da si ti kriva, ker si v nekomu sprožila proces in je zdaj jezen, razočaran in se počuti ogoljufanega. Zaradi tebe.
Zagotovo se boš kdaj počutila žrtev okoliščin in dotične osebe.
In zase vem, da sem potrebovala tri desetletja, da sem dojela, da nisem kanta za smeti za druge.
Da je to, da se nekdo spuca kot temu pravijo na meni, nekaj, kar mi ni treba sprejeti in tega skozi svoj sistem preobražati.
Iz preprostega razloga, ker ni moje.
Vendar sem do tega morala priti.
Ker sem že kot otrok prevzela ta način, da sem bila grešni kozel za vse.
Ko je kdo imel pet minut časa, sem bila tisti blažilec med ljudmi, ki je pogoltnil vso čustveno navlako, ki so jo drugi zbruhali iz sebe.
In vse to je bil moj preživetveni mehanizem.
To sem počela, da sem v tem svetu preživela.
Dokler nisem prišla do tega razumevanja, da kot Varuhinja Luči s seboj prinašaš luč, ki ljudi okoli tebe moti.
Da je ta luč moteči faktor v družini in pri ljudeh, s katerimi prihajaš v stik, čutiš.
Čutiš, da ljudi vznemirjaš, jih motiš.
In to poskušaš reševati s tem, da se ugasneš, se pomanjšaš, se narediš nevidno.
Zato je za tiste ženske, ki so prevzele v svoj notranji arhetipski tim grešnega kozla tako težko, da se izpostavijo in postanejo vidne.
Ker je to v nasprotju s prepričanjem, da v kolikor se bodo izpostavile, ne bodo preživele.
In če je to aktivno v tvoji notranjosti to ni nekaj, s čimer bi se lahko logično pomirila ali to odmeditirala stran. Ker je vodilni vzorec preživetja narediš vse, da do tega ne bi prišlo.
Da bi preživela.
In se ne izpostaviš.
Ob tem, da imaš v svojem dušnem dogovoru, da se moraš izpostaviti in sebe podeliti z ljudmi in s svetom.
In tukaj si v notranjem boju sama s seboj.
Na tebi je, da osvetliš svojo notranjo senco s svojo svetlobo.
Živčni sistem ženske, ki ima dušni dogovor, da je visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša, je zvezan drugače kot živčni sistem večine ljudi. Posledica tega je veččutno zaznavanje.
Kar v praksi pomeni, da so tako fizični, kot tudi čustveni, energijski in mentalni sistem nastavljeni drugače.
To je tako, kot bi imela širokopasovni notranji internet, ki prevaja velike količine informacij na vseh nivojih.
Če ta sistem ni natreniran to lahko povzroča preplavljenost, kratke stike v prenosu informacij, trpljenje in bolečino, ki je ne razumeš.
In seveda lahko kriviš svojo pretirano občutljivost za trpljenje, ki ga izkušaš.
Vendar v resnici ni težava v pretirani senzitivnosti.
Težava je v pristopu do občutljivosti in v temu, da se počutiš kot žrtev kar običajno vključuje druge ljudi, ki postanejo odgovorni za bolečino, ki jo izkušaš.
Brez senzitivnosti življenje izgubi svojo magičnost.
V kolikor si prevzela s strani družbe ali družine, da je občutljivost šibkost, se ti nikoli ne bo v polnosti razkrilo darilo, ki ga senzitivnost prinaša s seboj.
Ravno senzitivnost je tista, ki ti omogoča, da okusiš in izkusiš globine.
Zaradi svoje senzitivnosti lahko prisluhneš svojim potrebam in sanjam.
Senzitivnost je tista, ki ti omogoči, da si Darilo ljudem in svetu.
Senzitivnost je tista, ki ti razkrije lepoto in prefinjenost božanskosti, ki jo življenje skriva v sebi.
Ravno pretirana senzitivnost je tvoje največje Darilo, ki ti omogoča, da si uglašena in v poslušanju informacij, ki jih tvoja širokopasovna povezava notranjega interneta prevaja.
Senzitivnost je izjemno darilo, ki ti je na voljo in zaradi katerega imaš kapaciteto, da v odnosu z ljudmi poslušaš nianse, detajle, energijske zgodbe, ki jih ne znaš niti ubesediti, kaj šele, da bi jih lahko obrazložila.
Zakaj narediš stvari, kot jih narediš!?
Ker tako čutiš. Ker ti tako zapoveduje tvoja notranja senzitivnost.
V tistem trenutku ne zmoreš razložiti zakaj si se odločila, kot si se, vendar pride dan, ko veš.
In ko lahko stvari tudi obrazložiš.
V vmesnem času pa moraš brezmejno zaupati Vase in se zanesti nase, da ne nasedeš idejam ljudi okoli sebe.
Biti moraš pripravljena na to, da si malo čudna in da te ljudje ne bodo razumeli.
Ker ni na njih, da te razumejo. Na tebi je, da razumeš sebe.
Senzitivnost je močno orodje, ki ti je na voljo.
Nimajo ga vsi.
Senzitivnost je vitalen element narave in brez senzitivnosti ne moreš čisto zares postati ta ženska, za katero si se rodila, da si. Dozoreti na dušni ravni.
Se razcveteti.
Senzitivnost je tista, ki je vodilna sila v prebujenju.
Omogoči ti, da v sebi najdeš tiste brezmejne odtenke lepote, radosti, ljubezni, resnice in miru, ki so del bogate tapiserije življenja.
In prvi korak, ki je na tej poti nazaj k sebi potreben je, da se pomiriš s svojo občutljivo naravo.
Da sprejmeš sebe in svojo senzitivnost kot nekaj, kar ti je dano kot Darilo.
To terja, da stopiš ven iz svoje žrtve in dojameš, da nisi žrtev okoliščin in drugih ljudi.
Da se stvari ne dogajajo tebi temveč zate.
In ta premik v dojemanju sveta, tvoje percepcije in pogleda na stvari je prva stvar, ki jo je nujno narediti, ko izbereš, da zavestno stopiš v svoj dušni dogovor varuhinje Luči.
Sprememba pogleda na senzitivnost je eno tistih orodij, ki jih bom s teboj delila v spletnem intenzivu spletni intenziv v sedmih delih, kjer bom s teboj podelila več o empatiji, dušnem dogovoru, ki si ga kot Varuhinja Luči sprejela in kako se osvobodiš.
Pogledale bomo v arhetip Žrtve in to kako empatijo uporabi, da je žrtev okoliščin in ljudi, ter s tem sabotira svoj dušni dogovor, da osvetljuje temo zase in za druge.
Pogledale bomo kaj to, da si varuhinja Luči čisto zares pomeni in kaj moraš vedeti o tej poti.
Kako se soočiš s preplavljenostjo z energijami, čustvi in mislimi ljudi okoli sebe in orodja s katerimi si lahko pomagaš.
Arhetipi v tvojem notranjem timu, ki te lahko ovirajo ali podpirajo.
Izvedela boš več o senčni in svetli plati arhetipov, ki so v dušnem dogovoru Varuhinje Luči aktivni.
Pa tudi več o praksah in orodjih ter energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem.
Če se vrnem na začetek zapisa… ja žrtev je eden tistih notranjih arhetipov, ki pride v ospredje in kriči na vse grlo, ko si v svojem življenju soočena s stvarmi, ki so neudobne in hitro ti pove, da se ti je zgodila krivica.
Notranja budnost in predvsem poznavanje teh notranjih zaveznikov je tisto, ki mi omogoča, da prepoznam kateri se oglaša in želi na igrišče mojega življenja, da bi odigral svojo igro.
Na koncu je vedno moja izbira kako se bom odzvala.
Senzitivnost pa mi pomaga, da prepoznam, kaj je na stvari.
Če si pripravljena, da svoje življenje igraš zavestno in kot prebujena ženska se mi pridruži v spletnem intenzivu Varuhinja Luči.
Več najdeš na povezavi http://divine.si/program/varuhinja.html
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Pogovorni Judo z belim ekstremistom
Včeraj zvečer sem dan po volitvah blizu Bele hiše v Washingtonu sedel na klopci.
In čisto pravi ekstremist bele rase (s potrdilom) je sedel poleg mene (zase je rekel, da je ponosen belec).
Zdaj, jaz sem zapriseženi gej in to mi piše na obrazu.
Očitno je, da nisem njegove sorte tip, vendar sva kljub vsemu pokramljala.
Z menoj je podelil svoje ekstremne rasistične ideje in pogled na življenje.
Jaz sem poslušal in mu tudi povedal, da se z njim ne strinjam.
Vendar ni bilo ločevanja med nama.
V tistem trenutku, v pogovoru, je bila prisotna intimna ranljivost deljenja in poslušanja.
Moj poskus tega, da bi nadziral ali spreminjal njegov pogled na stvari bi se zagotovo zaključil s tem, da bi zaprl svoje srce, ker bi čutil, da ga ne poslušam.
Z ljudmi moraš biti v teh časih zelo psihološko kreativen.
On je triletni otrok ujet v telesu tridesetletnika in vse na njemu kriči, da potrebuje ljubezen in pozornost.
Nobene možnosti ni, da bi triletnika lahko prepričal v bolj ugodno pozicijo, da bi me lahko vzljubil.
Vedel sem, da bi se »vrgel ob tla«, če govorim o prispodobi in kričal, samo da bi ga slišal.
Takšen izpad je sporočilo, ki pravi »samo poslušaj me«.
Podzavestni strah mnogih je, da zgolj s poslušanjem pritrdijo njihovemu pogledu na svet, vendar je resnica ta, da osebi nameniš pozornost in ne njegovemu pogledu na svet.
Nižja, ko je kapaciteta nekoga, da je sočuten, manj je njihovo srce prepoznano in spoštovano, kar v praksi pomeni, da njihov pogled odslikava zapuščenost in zavrnjenost, ki jo čutijo. Mnenja s tem postanejo zgolj način, kako na nekoga odložijo svojo bolečino.
Ločevanje se pojavi, ko poskušaš spremeniti pogled nekoga drugega in ne spoštuješ počasnega in pogosto mučnega izraza njihovega potovanja v realizacijo ljubezni.
Enost je, ko nekomu ponudimo sočutno mesto, kjer osebi prisluhnemo in to je tisto mesto, ki ustvari spoštovanje srca, za katerega običajno sploh ne vedo več, da ga imajo. (Zakaj me to spominja na Ceferina in zvezdico zaspanko?)
Gre za pogovorni judo.
Tip je celo rekel, da pričakuje od mene, da ga bom zavrnil in se mu uprl.
Rekel je, da je pričakoval, da si bom o njemu ustvaril mnenje, da je strašljiv, če bo delil sebe z menoj.
Preveč sem bil zaposlen s tem, da bi ugledal njegovo ranjenost v njemu, da bi se ukvarjal s tem, kar je govoril.
In preveč jasno mi je bilo, da ga je strah in zato sem prisluhnil tistemu, kar se je skrivalo v podnapisih. Nisem se ukvarjal z idejami, ki jih je delil z menoj, česar bi se mnogi prestrašili.
Ko si preveč zaposlen s poslušanjem, so ideje zgolj načini na katere srce nekoga drugega ali tvoje poskuša dobiti pozornost; dlje časa ko mu nihče ne prisluhne, bolj so strašljive ideje.
Ko nekdo k meni pride z divjim osebnim vedenjem in zanimivim moralnim kompasom, ni moje popravljanje tisto, ki preobrazi njihov odnos z življenjem, temveč moje sočutje do srca v njih, ki nikoli ni videlo svetlobe dneva in je popolnoma prestrašeno, da bi ga prepoznali kot manjvrednega ali kakorkoli so bili kot otroci udomačeni, da gledajo nase.
Čas je, da prepoznamo, da se v odraslem svetu v glavnem srečujemo z otroci (veš kolikokrat rečem, da je politika kot en velik peskovnik). Tukaj ne gre za poniževanje, da se razumemo. Vsi ti otroci v telesih odraslih ljudi iščejo mamo, ki bo pozdravila bolečino, ki je jasno vidno zamrznjena v njih in ki jo projicirajo na druge kot način, da dobijo pozornost na najbolj nezavedne načine.
Zato ne, v resnici ne vidim tega sveta ljudi s slabimi osebnimi mejami in polomljenimi moralnimi kompasi.
Vidim svet kjer ljudje niso srečali svojega notranjega jaza in generacije, ki prenašajo bolečino na naslednjo generacijo.
In jaz sem tisti s katerim se to zaključuje in se poraja nov svet.
Na koncu sva si segla v roke in zagledal je moje na črno polakirane nohte – ugledal sem iskro nezavednega gnusa v njemu. V tistem trenutku bi lahko prevzel nase čustveno energijo zavrnitve ali pa prepoznal, da kot vsako empatično bitje, kar vsi smo, čutim njegovo podzavestno prepoznavo znamenja, ki označuje tisto »poznano« kategorijo nečesa, kar je izven njegove zone udobja.
Ker, če bi jaz zavrnil njega, se začel z njim prerekati ali kregati, se ta odprtost njegovega živčnega sistema, ki sem jo čutil ob koncu najinega pogovora, ne bi zgodila. Glede na to, da je bila njegova kapaciteta, da postane bolj domač z nečim zunaj njegove zone udobja, nična, pravzaprav sploh ni obstajala.
Ta beli ekstremist se v resnici počuti najbolj ogroženega, zaradi česar je rekel: »Lahko bi ti zaupal stvari ob katerih bi zagotovo menil, da sem strašljiv.« Nihče, ki mu je udobno v lastni koži ne bi izjavil česa podobnega.
Njegova občutljivost na zavrnitev je bila zelo visoka in čuvajo jo psi, ki se imenujejo njegovi pogledi in perspektive.
S poslušanjem sem te pse negoval dokler niso zaspali in potem sem kot faking Ninja vstopil v njegov živčni sistem in deaktiviral tono sranja.
Zgolj s tem, ker sem bil dovolj sočuten, da sem poslušal brez sojenja njegove, legitimno gledano nore poglede, se je njegov živčni sistem dovolj sprostil, da ni sprožilo njegovih nezavednih obrambnih mehanizmov, da bi me zavrnil kot očitno zelo drugačnega posameznika.
Namesto tega, da bi zavrnil njega in bi on zavrnil mene, sem razširil sočutno poslušanje z globoko prisotnostjo in on je začutil odpiranje njegovega srca. To je skupaj z odpiranjem njegovega živčnega sistema omogočilo, da je lahko vsrkal popolnoma novo vibracijo kot »varno« in »poznano«, ker mi je bilo toliko mar, da ga nisem zavrnil ali ga zasmehoval kot skrajno smešnega ali čudnega.
To, da imaš prav te nikoli ne bo pripeljalo tako daleč kot spoštovanje tistega, ki več kot očitno še ne vidi ali pozna samega sebe.
Ko si drzneš biti priča bolečini, ki aktivira sovraštvo v človeku, kar v zadnjem času izražajo mnogi, moč tvojega zavedanja začne preobrazbo v njih na celični ravni in na nivoju živčnega sistema. In v zvez s tem ne morejo narediti čisto nič.
Zato bodi faking NINJA samorog v svetu, kjer ljudje deskajo na svoji bolečini v poskusih, da bi imeli prav.
Samo poslušaj.
Tip je odšel kot bi ga nekaj zadelo, namesto da bi se trmasto zasidral še globlje v svojih omejenih perspektivah.
Želim ti izjemen dan.
Avtor: Barrett Lee
Prevod: Taja Albolena