Svetovni dan Samorogov se praznuje 9. aprila.
Prvič so ga praznovali leta 2015.

Kako se je vse skupaj začelo?

Samorog je simbol Škotske.
Pravzaprav je nacionalna žival Škotske.

Že okoli 1200 so imeli samoroga na svojem kraljevskem grbu. Pred združitvijo kron leta 1603 sta kraljevi grb Škotske krasila dva samoroga. Ko je kralj James VI postal tudi angleški kralj James I je enega samoroga na grbu zamenjal z levom, ki je nacionalni simbol Anglije.
To je bila simbolična povezava med državama.

Škoti so zaslužni za to, da so 9. aprila proglasili za svetovni dan samorogov.
To je edinstvena priložnost in opomnik za praznovanje teh čarobnih bitij.

Spomnim se, kako sem leta 2006 vodila seminar za otroke, kjer smo se povezovali s samorogi.
Takrat sta bili moji punci še majhni in s samorogi smo se povezovale preko zgodb in samorogovih kart.
Kasneje sem naslikala celo serijo Samorogov na platna.

Samorog je magična žival moči.

Je simbol radosti, živosti, domišljije in čudenja.
Je ikona barv, otroške nedolžnosti in čarobnosti.

Samorogi te spomnijo na neskončne možnosti, ki so ti ves čas na voljo.
Pomagajo ti, da se odpreš in začutiš prostranost čarobne pokrajine, kjer je njihova frekvenca zelo otipljiva.

Vodijo te, da potencial, ki ga imaš vedno na dosegu prstkov tudi uporabiš in ga zaživiš.

Svetovni dan Samorogov je tvoja priložnost, da se spomniš na svojo edinstvenost in enkratnost. Da prepoznaš veličastnost, ki jo samorogi poosebljajo v svoji notranjosti.

Samorog je bil vedno simbol čistosti in miline. Njegov rog naj bi imel posebno moč, da je očistil zastrupljeno vodo in zdravil bolne.

Samorog skozi zgodovino

Samoroge lahko zasledimo v zgodnji Mezopotamski umetnosti in v mitih in zgodbah, ki prihajajo iz Kitajske. V grški mitologiji so verjeli, da samorogi bivajo v eksotični Indiji.
Ctesias, grški zgodovinar in zdravnik je v 5.stoletju pred našim štetjem pisal v svoji knjigi »O naravi živali«, da je samorog enorogi konj, ki so jih gojili v Indiji.
V Iranu se je govorilo, da so imeli samoroge v Persepolisu.
In v hebrejski bibliji so opisovali žival ‘‘re’em’’ za katero so verjeli, da je samorog.

Tudi Kelti, Rimljani in Perzijci so opisovali čarobnega konja z enim rogom.
Bitje, ki je simboliziralo moč, milino in svobodo.

Beseda unicorn izhaja iz latinske besede unus, in pomeni eden, in cornu ki pomeni rog.

Če čutiš, da si drugačna, da ne pašeš v čredo konj, potem je danes pravi dan, da praznuješ svojo edinstvenost in enkratnost.
Lahko na tak način, da se oblečeš kot samorog 🙂

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Podpora.
Soustvarjanje.
Preobrazba.

Vir: Splet

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet

Tradicionalno gledano je bil Valentinov dan verjetno starodavni festival Lupercalia, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti.ki je slavil erotiko, vročico in ljubezen v  čast rimske boginje Juno. Nekateri strokovnjaki  trdijo, da ime meseca februarja izhaja iz latinske besede “febres”, kar pomeni vročičen.

Če se spomnimo legende o Romulu in Remusu, ki ju je vzgajala volkulja in sta odrasla ter postala ustanovitelja Rima, sta domnevno odraščala na hribu, ki so ga imenovali “Lupercallus” ali volkov brlog v prevodu. Vsako leto so praznovali ustanovitev Rima in poganski duhovnik je vodil ceremonijo v čast plodnosti žensk. Priredili so nekakšno ljubezensko loterijo. V obredu, so zbrali imena vseh neporočenih žensk in imena so mladeniči, godni za poroko vlekli iz klobuka. Nekakšna staromodna oblika zmenka na slepo, bi lahko rekli. Fant in dekle, ki sta se tako našla, sta naslednje leto veljala za par. Listič z imenom svojega “Valentina” so si dekleta pripela na obleko in ga nosila še nekaj dni. Združenje je potekalo pod okriljem boginje Juno, boginje ljubezni in poroke. Zgodovinarji vedo povedati, da se je ta navada “loterije” obdržala tudi v 16. stoletju, ko so listke zamenjale valentinove kartice, ki so jih vlekli iz posode.

Kdo je bil Sveti Valentin?
270 n.št. je Claudius II, Rimski cesar ugotovil, da poročeni moški niso dobri vojaki in je prepovedal festival Lupercalia ter poroke. Ker je tudi krščanska cerkev nasprotovala poganskemu prazniku, so se znašli na isti strani, kar je bilo zelo nenavadno. V tem času je bilo namreč nevarno biti kristjan in še duhovnik povrhu. Valentin je bil del Krščanskega podzemlja in je kljuboval cesarju ter na skrivaj poročal pare. Odkrili so ga in ga zaprli. Verjetno je bilo na Valentinu nekaj posebnega, saj si je celo sam cesar vzel čas in ga v zaporu obiskal, kar je bilo za tiste čase nekaj nezaslišanega, da bi ga spreobrnil v pogansko vero. Valentina cesarjevi argumenti niso prepričali in je namesto tega predlagal cesarju in njegovim ječarjem, naj sprejmejo krščanstvo. Cesarja to ni zanimalo in ukazal je usmrtitev Valentina, njegovo mučeništvo je kasneje pripomoglo k temu, da so ga proglasili za svetnika.

In kdo je izumil Valentinove kartice?
Nihče drug kot sam Valentin. Legenda pravi, da je, ko je bil v zaporu, pridigal ječarjem in eden od njih je k njemu v zapor pripeljal svojo hčer, ki je bila slepa. Valentin ji je povrnil vid in postala je redna obiskovalka Valentina v zaporu. Tik preden so ga usmrtili, ji je napisal pismo in ga podpisal z Tvoj Valentin. To pismo, prvi Valentin je sedaj razstavljeno v narodnem muzeju v Angliji.

Zakaj je Valentinovo 14. februarja?
Sv. Valentina so usmrtili 14. februarja, festival Lupercalia pa je bil 15. februarja. Ker je cerkev ugotovila, da ne morejo izkoreniniti običaja, so se s svojo strategijo, če ne moreš uničiti, se pridruži, enostavno ta dan posvojili in ga spremenili v sveti dan praznovanja krščanskih vrlin ljubezni in poroke. Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine.

Valentinove barve
Vemo, da imajo barve direkten vpliv na naše razpoloženje in na atmosfero, ki jo želimo ustvariti. Barve za romantična druženja so rdeča, bela, modra, rožnata, vijolična in roza. Rdeča nedvomno simbolizira strast in energijo in stimulira energijo. Modra in bela izražata zaupanje in sprostitev. Vijolična združuje rdečo in modro in prinaša občutek udobja in lahkotnosti, Roza pa je kombinacija bele in rdeče in prinaša nežnost ter pomirjenost, tudi nedolžnost.

Valentinove dišave
Sveče in parfumi, ki so povezani z Valentinom ravno tako pripomorejo k ustvarjanju romantičnega razpoloženja. Lahki cvetlični vonji tako pričarajo pridih romantičnosti. Tudi zemeljski volji in vonji svežega sadja so zelo čutni. Sandalovina, jasmin in cimet ustvarjajo zelo senzualno noto v prostoru. Pomembna je zmernost, komaj zaznaven vonj je bolj primeren kot močan vonj. Cvetni lističi lahko dodajo piko na i v valentinovo kopel ali na romantični pogrinjek.

Valentinova glasba
In ko govorimo o ustvarjanju romantične atmosfere ga ni boljšega načina kot je glasba. Prava izbira glasbe bo ustvarila občutek izbranosti, posebnosti in pozornosti. Glasba naj bo umirjena in v ozadju, saj tako pomaga ustvariti umirjeno in romantično atmosfero.

DIVINE.SI

Svetovni dan ljubezni do sebe obeležujemo 13. febuarja.

Pobudnica in začetnica za svetovni dan Ljubezni do sebe je avtorica Christine Arylo

“Svetovni dan ljubezni do sebe je namenjen temu, da okrepiš moč Ljubezni v sebi pred 14. februarjem, da ne pričakuješ od drugih ljudi, da ti bodo dali to, po čemer hrepeniš – ljubezen.
Tako je vsaka ljubezen, ki jo ljudje okoli tebe delijo s teboj le ekstra.

Ko si polna ljubezni lahko 14. februarja ljubezen deliš z vsemi, ne samo s svojim partnerjem.

Ko si polna ljubezni in stojiš v svoji moči Ljubezni, se osamljenost in zapuščenost enostavno ne prikažeta,” pravi  Arylo.

Ljubezen do Sebe je opomnik, da se vsi odnosi začenjajo z odnosom, ki ga imaš s seboj.
Malo več sem podelila v videu >>>

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena