Vročinski val… začenjajo se pasji dnevi. In tukaj je polna luna z njo pa cela vrsta dogajanja na nebu. Intenzivno obdobje. Še vedno.

In mnogi se še vedno ne zavedajo, kaj je na kocki. Čas v katerem se nahajamo, z vsemi zunanjimi vplivi; dve polni luni v juliju, Siriusov prehod konec julija, Saturn v retrogradnem gibanju na nebu, Mars, ki je ven iz svoje običajne krožnice, vse to nam sporoča, da živimo v ključnem trenutku na planetu. Kaj bomo izbrali obstoj ali uničenje? In ne govorim le o zunanjem uničenju, še vedno mnogi ne prepoznavajo, da je zunanje le odsev notranjega. Kaj je v tebi?

Kot vedno na ključnih točkah premika, sem tudi tokrat v svoj poštni predal dobila mail Toma Kenyona in Hatorjancev, ki govorijo o tem, kako ključnega pomena je zavedanje, kaj bomo nesli s sabo, če bomo sploh imeli priložnost prenesti karkoli na naslednjo generacijo. Tudi zato sem v mesečnik vključila zapis o epigenetiki, kajti še vedno se mnogi starši ne zavedajo, da to, kar počnejo sebi, na celičnem nivoju predajo naslednji generaciji.

Kaj to pomeni v praksi?

Notranja jeza, maščevalnost, zamere in zagrenjenost, skupaj  sramom, občutki krivde, strahom, pomanjkanjem ustvarjajo uničujočo notranjo klimo, ki vpliva na celice, ki vpliva na tvojo biologijo. In to niso predmeti, ki jih lahko odtujiš iz svoje okolice in ne obstajajo, če se ti delaš, da jih ne vidiš. Lahko se z njimi boriš ali pred njimi bežiš, tudi če se delaš, da jih ni in si z glavo v pesku, so del tvojega življenja. In ti si na avtomatiki, ko se prebudijo, odreagiraš, skočiš, si v reakciji. Ključ je v sposobnosti, da se spoznaš s tem, kar je v tebi, da spoznaš vse svoje igralce v timu in da zavestno izbereš kateri so tisti, za katere želiš, da igrajo igro tvojega življenja.

Negovanje sebe ni razvajanje in pravzaprav nima čisto nobene zveze z zunanjimi dejavniki. Negovanje sebe pomeni, da izkušnjam, ki so del tvojega življenja dopustiš, da te negujejo. Seveda je najlažje, ko čutiš pozitivne misli in občutenja v sebi, izziv časa pred nami je, da se učimo plesati z vsem, kar je v nas in zavestno izbirati tisto, kar nas polni, po čemer srčno hrepenimo. Bolj kot kadarkoli prej bo tole poletno obdobje povezano s testiranjem, kje smo in kaj izbiramo. Notranja klima v telesu, ki neguje in te podpira, ustvari premik v tvoji genetiki, kot bi premaknil vzvod, ki zmanjša učinke stresa. Naenkrat vse kar se ti dogaja od tega, da si priča smrti do tega, da se dogaja umiranje starih stvari, odpuščanje, ločevanje, nate nima več takega uničujočega učinka. Enostavno si prožen, kot teflon za stvari, kar pomeni, da se odbijejo od tebe, namesto da bi se prijele. Sama pravim, da nimaš več tistih kaveljčkov v sebi, kammor bi se lahko karkoli prijelo in postajaš kot votel bambus, prevoden za vse, kar teče skozi tebe in tvoje življenje.

Kljub vsemu, kar je pred nami, izbiraj Sebe, vedno znova in znova Sebe…

Bodi SIjajno!

Lajf je moj… res mi je všeč pesem Nike Zorjan, ki me vedno znova spomni na resnico, ki jo pogosto zapostavim, postavim malce na stran, da je življenje moje. Ne glede na vse izzive, vse težave, norosti, ki se dogajajo, ne glede na vse kar bi spremenila, je to življenje, ki ga živim konec koncev resnično in samo moje. Jaz upravljam z njim, jaz sem tista, ki lahko stvari naredi drugače.

In kljub temu, da sem pred leti hotela stvari spreminjati, sem sprejela dejstvo, da sem kjer sem in da je korak po korak pot, ki te na Zemlji pelje tja, kamor je tvoja duša izbrala, da te vodi. Učenja, ki so mi namenjena prihajajo k meni vsak dan in eno najbolj blagoslovljenih področij, ki me dnevno uči ponižnosti, stika s seboj, intimne bližine in mehkobe je brez dvoma partnerstvo.

Lajf je moj in rada ga delim z vsemi, ki so del njega. Uživam v druženjih in predvsem v dušnih izmenjavah, ko drug drugega bogatimo in plemenitimo. Lajf je lep toliko, kolikor ga zmoremo videti kot takega. Lepota odpira srca in nas povezuje. Naj bo tole poletje resnično lepo tudi zate.

Bodi Sijajno!

Vse od aprila imam nenavaden občutek, kot bi bila v kokonu, v izjemnem premiku, ki ga še ne razumem. Brez dvoma je čas, ki je pred nami izjemen, edinstven in seveda zelo intenziven. Naveličala sem se, da kar naprej razlagam, kako pomemben je čas v katerem smo in res je, vedno znova se nekaj dogaja, ali so mrki, lune ali pa izbruhi na soncu. In maj nam je postregel z izjemno razburkanim Soncem, kar se čuti v izjemni intenzivnosti Sonca in v vročini, ki prihaja z njega. Ko opazujem ljudi okoli sebe, imam pogosto občutek, da so kar malce “divji”. In priznam, izjemno hvaležna sem za svoje dnevne prakse in predvsem sposobnost, da držim svojo posodo, da držim sama sebe. Da upravljam s svojo energijo. Vem, vse kar se dogaja je kar malo strašljivo, vendar, tole ne bo kar nehalo. Sicer že leta govorim o tem, da vse pospešuje in da je od nas odvisno, kako potujemo, vendar je dejstvo, da vsi tisti, ki čakate, da se bo tole umirilo in se bo življenje vrnilo v stare tire… no verjetno se to ne bo zgodilo nikoli.

To kar je v tem trenutku ključnega pomena je integracija, to da stvari resnično utelesite, da začutite svoje telo, da ste tukaj in zdaj, kajti naša telesa doživljajo izjemen stres in živčni sistem je kot struna, ena napačna stvar in hitro smo v joku, v besu, v reakciji. Ključno je, da ste v stiku s svojimi čustvi in s tem, kar doživljate, kajti to je edini način, da svojemu telesu pomagate. Sproščanje je v tem času ključnega pomena. Predvsem govorim o sproščanju živčnega sistema … umirjenost, glasba, svečke, mir, mir in še enkrat mir. Umetnost je mir ustvariti v okolju, kjer si, pa naj bo to vrvež pisarne, gneča na cesti, ali razposajenost otrok doma. In razposajenost, hiperaktivnost, nervoza in napetosti so postale del vsakdana. Ne čakajte na čas, ko bo vsega konec, ker se bojim, da boste čakali do neskončnosti.

Vse, kar se poraja je novo. To kar je bilo včasih normalno se dnevno spreminja. Včasih se sprašujem, kaj sploh je normalno? Glede na trenutne aktivnosti in intenzivnost dogajanja se mi zdi, da imamo vsak dan novo “normalno”. Ključ je brez dvoma v sprejemanju. Umetnost sprejemljivosti je brez dvoma ena tistih stvari, ki jih v tem času močno svetujem. Dopuščanje novega je ključ do umirjenosti v teh norih časih.

Ko se dnevno slišim s svojimi prijateljicami, se vse čudimo, kako intenzivno je in hkrati smo hvaležne za sposobnost sprejemljivosti, dopuščanje, da nas nove izkušnje negujejo in voljno predajanje temu, kar prihaja.

Še nikoli do zdaj mi umetnost razcveta ni prišla tako prav. In ko govorim o tem, kako pomembno je odpiranje novemu, sprejemanje, dopuščanje, da nas to novo neguje in voljnost, da se predamo neznanemu, ki nas odpira še bolj, da še več sprejmemo se še bolj negujemo, da bi se predale še bolj, me to spominja na odpiranje vrtnice, na razcvet v vsem njegovem sijaju.

Res je, naporno je. Res je intenzivno, vendar je to tudi čas izjemnih razkritij, spoznanja in izkušenj. Zato uživajte na polno!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

April vstopa v ospredje silovito in njegova ognjevitost se kaže skozi moč sonca, ki nas pošteno greje. Brez dvoma nas vodi v novo, odpira nam vrata in od nas zahteva zaupanje, predanost, da se podamo v neznano, v obdobje rasti in hitrega dogajanja.

Tik pred rojstnim dnem se nam običajno dogaja, da čutimo, kot bi se nam vse podiralo na glavo in v nadaljevanju s teboj delim osebni cikel leta, ki je v moje življenje prišel pred skoraj dvema desetletjema in vsakič znova ugotavljam, da drži. Verjamem, da boš odkrila kaj zanimivega v povezavi s ciklom v katerem se trenutno nahajaš in vesela bom, če boš svoja odkritja delila z menoj.

Naj bo april mesec lahkotnosti, fleksibilnosti, prepuščanja toku življenja z radostjo.

Bodi sijajno!

Pred nami je pomlad. Ja, čisto zares kuka izza oblakov.

Vabi s svojimi barvami, vabi, da pogumno aktiviramo svoj kalček v sebi, da se pokažemo, da prodremo skozi zemljo in uživamo na sončku.

Sonček je, in ti si skuštrana… pravi ena od znanih pesmi. In pomlad je resnično čas za skuštranost. Čas, ko dovoliš vetru, da te prezrači. Čas, ko odpreš vrata v svojo notranjost in zaživiš v novem ciklu rasti.

In ravno rast, razcvet od nas vedno znova zahteva pogum. Pogum, da sledimo sebi, pogum, da povemo svojo resnico, pogum, da stojimo za sabo in zaupamo sebi, verjamemo vase tudi, ko ni nikogar drugega okoli nas, ki bi nas podprl. Zaupanje vase je eden velikih izzivov mnogih ljudi, kajti potrditev lastne vrednosti iščejo v svetu zunaj sebe. In vendar je ključnega pomena, da vidiš sebe, ljubiš sebe in da se postaviš zase, vsakič znova.

Marec je intenziven, lep, cvetoč, sijoč in vsak ga bo doživel skozi svoje oči. Vemo, da imajo vsake oči svojega malarja in to brez dvoma drži. Zaupajte vase, sledite svojemu srcu, dopustite pomladnemu hrepenenju po rasti in razcvetu, da vas usmerja, vodi.

Čas je za razcvet v vseh pogledih. Naj bo pomladno prebujanje mehko, nežno in puhasto barvito.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Ljubezen je v  zraku. Sploh zadnjih nekaj dni se že voha pomlad. Vedno znova me presune, kako se 1. februarja na Imbolc resnično začne pomlad, kajti gre za prvi praznik pomladi, čeprav je zunaj še videti sneg. Ljubezen je nekaj, kar je močno povezano s februarjem in valentinovim in vendar je zanimivo, kako ljudje nekaj tako veličastnega in izjemnega pomanjšamo na simbol srčkov, rdečih vrtnic in osladnih kartic.

Všeč mi je ideja svetovnjega dne ljubezni do sebe, ki je 13. februarja, še posebej, ker je letos to na čarovniški petek trinajstega.

In kot moje darilo pomladi sem oblikovala izziv 22 načinov Praznovanja Ženstvenosti v 2 dneh, ki nas bo ponesel v marec. Februar bo minil kot bi rekel keks in če prejšnje leto kar švignilo mimo, imam občutek, da bo letos šlo še hitreje.

In ravno zaradi brzine, s katero se vse odvija, te vabim, da upočasniš, da se obrneš navznoter in si prijazna s seboj.

Negovnaje sebe je ključnega pomena za žensko. V tokratni Namarie je kar nekaj prispevkov, ki so namenjeni prav negovanju tvoje ženske duše.

Bodi Sijajno!

Brez dvoma poznaš tisti občutek preplavljenosti, trenutek, ko ti zmanjka diha, ko se ustrašiš, da morda nikoli več ne boš mogla vdihniti. Trenutek, ko se nate zgrne vsa tema tvojega življenja, ko se iz notranjosti dvignejo vse tvoje pošasti, ko se ti zazdi, da življenje kar odteka iz tebe in ko bi najraje ustavila planet in skočila dol. Točno tak trenutek sem doživljala konec leta. Umirala sem, pri živem telesu. In ja, poznam ta občutek, ko pote pride tvoja temna boginja, ko te pripe pod pazduho in te odnese v globine, za katere sploh ne veš, da obstajajo. In ko te iz dneva v dan vodi vedno globlje se začneš spraševati ali si sploh še pri zdravi pameti ali se ti že meša. Točno to je bilo prisotno v mojem življenju zadnjih 12 dni decembra.

In če ne bi poznala tega, kar je prišlo do mene, kar je ugrabilo vso mojo pozornost, če ne bi bila s svojo Noire domača, bi me verjetno spet odpeljala za nekaj let, ali vsaj mesecev. Knjiga, ki se piše, me je vodila skozi izkušanje vsega, kar opisujem in kot sem ugotovila še enkrat , po že mnogih generalkah pred tem… ne moreš roditi na silo, enostavno ne gre.

V letošnje Porajanje Sebe smo 22.12. vstopile ženske, ki se že poznamo in začelo se je, na polno. Kot bi pritisnila na gumb Play. Vendar je letošnji cikel 12 svetih dni Božiča potekal izkustveno, utelešeno, zavestno, prisotno, tako drugače kot v prejšnjih letih. Letos sem del procesa, kot bi v prejšnjih letih bolj opazovala, letos pa sem se potopila globoko, globoko, globoko.

Kakšni čarovniki smo. in kako dobro znamo ustvariti okoliščine v naših življenjih, ki nam v ospredje prinesejo točno tisto, kar moramo prepoznati, kar moramo spoznati o sebi. Kako dobro smo postavili meje? Še vedno poskušamo ugajati, ustrezati pričakovanjem drugih? Kakšne lekcije in kakšna spoznanja… Toliko daril je natreslo leto 2014, da sem imela kar nekaj dela z zbiranjem semen od plev.

Kaj je tisto, kar gre s teboj v leto 2015? Kaj je tisto, kar puščaš za sabo? Kaj se preobraža? Kaj praznuješ?

Moja izjemna hvaležnost, srčna dragocenost, tisto darilo, ki me je globoko ganilo je podpora ženskega kroga. Podpora družinskega kroga. Na božič smo imeli pogovor o tem, kako pomembno je, da smo srčni drug z drugim, da zmoremo izraziti kaj čutimo, kaj nas gane, kaj je tisto, kar se nas je dotaknilo. In moja letošnja darila so bila malo drugačna – srčna komunikacija. Ko odpreš svoje srce, si ranljiv, si avtentičen, vedno tvegaš tudi, da boš ranjen in tega se vsi zelo bojimo. Vendar s tem, ko zapiramo vrata svojega srca za morebitno ranjenost, zapremo srce za vsa darila in čudeže, ki jih nosimo v sebi, da jih delimo. In največji čudež, ki ga s seboj nosi 2015 zame osebno je zavedanje, razumevanje, čutenje in izkušanje Blaginje. Utelešeno. In ko sem svoj nov pogled na stvari delila z mojim najdražjim in mi je povedal isto stvar, na drugačen način, skozi svojo izkušnjo, sem dojela, kako lep je ta svet. In kakšna milost mi je naklonjena, da to, kar čutim in izkušam izkuša tudi moj dragi, da vsak hodi po svoji poti in vendar hodiva vštric.

Moja namera za leto 2015? Da se dotaknem tvojega srca. Da živim blaginjo. Da sem to, kar sem, v polnosti.

Kot je tako lepo povzela moja srčna prijateljica; Ne moreš se dotakniti srca druge osebe, če si v pomanjkanju. Samo iz srca se lahko dotakneš osebe na drugi strani.

Naj bo leto 2015 izjemno v vseh pogledih. Ti ga ustvarjaš. Okno se počasi zapira, še čisto malo, do 12.1. kreiramo leto pred nami. Ustvari ga zavestno, ustvari čarobno, naj bo izjemno,  samo tvoje…

Bodi Sijajno!

Pred nami je veseli december. Včeraj so v centru Ljubljane prižgali praznične luči.

Zanimivo sporočilo, je res?

Kaj je tisto, s čimer vstopate v novo leto? Kaj boste pustili v tem letu? Kakšna semena boste sjali v letu 2015?

Leto 2015 je leto blaginje, pa tudi leto resnice in pravičnosti. Zanimivo leto, brez dvoma in zelo pomembno je, kako boste vstopili vanj. Začetek leta vedno nastavimo kompas, ki mu potem čez leto sledimo in za leto 2015 se mi zdi še posebej pomembno, kako ga bomo začeli.  22.12. je mlaj v Kozorogu, mlaj, ki bo vpeljal domeno Zemlje, elementa strukture, skozi katerega bomo postavljali svoje leto. Izkoristite ta posvečeni čas za porajanje sebe, da bi v leto, ki je pred nami vstopili čim bolj sprejemljivi, v zavedanju celote, katere del smo. Vse je eno in eno je v vsem.

Naj bodo prazniki in še posebej novo leto 2015 polni navdihov, spoznanj, lepote in miru.  In ne pozabite, ustvarjate ga sami!

Za nami je mesec poln izzivov in hitenja. In pred nami mesec novih možnosti in predvsem mesec prevrednotenja in postavljanja temeljev. Zanimivo je opazovati, kako se ljudje bojimo neznanega. In strah pred neznanim vedno znova razkriva naše izzive v povezavi z nezaupanjem sebi. Strah in nezaupanje gresta z roko v roki. Ko se znajdemo v temi neznanega imamo vedno na voljo dve možnosti. Lahko se skrijemo in čakamo da bo minilo. Ali pa na široko odpremo oči in gremo na potepanje v neznano. Drugo je mogoče samo takrat, ko zaupamo sebi, ko enostavno zaupamo življenju, da nas bo vodilo in usmerjalo v pravo smer.

Zaupanje vase je resnično pomembno. In ko se znajdeš pred razpotjem, pomembnim križiščem, si zastavi vprašanje; Je to izbira iz ljubezni do sebe ali iz samosabotaže?

V središče sem postavila namerno prijaznost, kajti verjamem, da svet lahko spremenimo s pristno prijaznostjo, v prvi vrsti do sebe. Prijaznost je izjemen kompas, ki nas vodi proti naši zvezdi severnici in res je pomembno, da zavestno izberemo, da mu sledimo.

Naj bo mesec izjemen.