Arhiv Značk: superživila

Angelika

ANGELIKA (Angelica archangelica)
Angelika ali gozdni koren je pripadnica velike družine kobulnic in vsebuje veliko snovi, ki delujejo kot zaviralci kalcijevih kanalčkov. Zaviralci kalcijevih kanalčkov so pomembna vrsta zdravil za krvni tlak. In nekaj teh pomembnih blokatorjev použijemo iz njenih sorodnic, kot so korenje, peteršilj, janež, koper, zelena, pastinak. Pomembno je, da uživamo veliko rastlinske hrane, tudi kobulnic, saj na ta način zmanjšujemo možnosti nekaterih srčnih obolenj (angina pektoris, aritmije, kapi …)

To staro zelo aromatično kobulnico so stari narodi zelo cenili, kot zdravilo za vse bolezni. Njeno latinsko ime (Angelica archangelica) povezujejo z dejstvom, da cveti okoli Mihelovega, praznika nadangela Mihaela, zaščitnika, ki naj bi razodel ljudem njeno varovalno moč pred zlimi silami. Rada ima vlago, zato najbolje uspeva ob vlažnih rečnih bregovih, močvirnatih travnikih, ob robovih gozdov na senčnih predelih.

Je dvoletnica, ki se sama zaseje.
Njeno seme pa zelo hitro izgublja kaljivost.
Zacveti v drugem letu, a če ji cvetove odstranjujemo, lahko podaljšamo njeno življenjsko dobo še za kakšno leto.

Njene velike in lepe kobule lahko posušimo in jih uporabimo kot dekoracijo v šopkih ali potpurijih. Cvetna stebla so visoka tudi 2 m in več. So votla, vzdolžno brazdasta in z modrikastim poprhom. Listi so pernati, spodaj veliki, po steblu manjši, s spodnje strani nežno modrikasti, sicer zeleni. Rjava korenina zelo prijetno diši in je sprva sladkastega okusa, nato pa ostrega in grenkega.

Korenino izkopavamo pozno jeseni ali zelo zgodaj spomladi, po prvem letu, vendar je potrebno označiti, kje se nahaja. Dolgo ohrani aromo. Angelikina mlada sveža stebla lahko kandiramo. Tudi listi se lahko uporabijo za čaje (zdravljenje prehladov in vetrov) ali kot kuhinjsko začimbo v kompotih ali majoneznih omakah. Naberemo jih pred cvetenjem, dodajamo jih lahko tudi kopelim za sproščanje. Plodove nabiramo v jeseni in jih dobro posušimo. Eterična olja v listih in plodovih so zelo fina. Pomembne zdravilne učinkovine v angeliki, predvsem v korenini pa so smole, grenčine, organske kisline, eterična olja …

Angeliko uporabljamo kot dodatek pri boleznih prebavil, največ proti napenjanju, za povečanje teka, uspešna je pri želodčnem katarju oz. vnetju želodčne sluznice, vnetjih črevesja, pri napetem trebuhu, pospešuje dejavnost ledvic. Pospešuje tudi izkašljevanje ob boleznih pljuč in grla. Pater Ašič piše, da pomirja migreno in živce, preprečuje pretirano znojenje in preganja vrtoglavico.

Po TKM je najbolj znana kot zelišče, ki je bilo med starodavnimi zdravilci najbolj cenjeno zaradi svojih izrednih učinkov pri zdravljenju ženskih reproduktivnih težav. Njena narava je sladka, trpka, grenka in topla. Vpliva na meridiane srca, jeter in vranice. Sodobne raziskave so pokazale, da je korenina bogata s fitoestrogenom.

Fitoestrogeni so skupina rastlinskih učinkovin, ki delujejo enako kot estrogen. Kot adaptogena rastlina deluje v obe smeri in sicer zadrži izločanje estrogena, če ga je preveč ali pa spodbudi njegovo izločanje, kadar ga je premalo. Taoistične mojstrice iz rodu Belih tigric jo redno uživajo, da si zagotovijo redno pomlajevanje, hormonsko ravnovesje in lepoto. Okrepi vranico, ki je pri ženskah zaradi premalo skrbi zase, čustvenih in prehranskih neravnovesij izčrpana. V rodnem obdobju se jo uživa od ovulacije do menstruacije, v času menopavze pa dnevno, a z rednimi presledki. Vsebuje tudi veliko rastlinskih spojin, ki pomagajo povečati proizvodnjo belih krvničk in s tem pomagajo telesu k zmanjšanju vnetij. Ker imajo korenine tudi pomirjevalne oz. spazmolitične lastnosti, jih lahko uporabimo tudi za zdravljenje visokega pritiska, srčne aritmije in bolečin v prsih. Učinkujejo na sproščanje gladkih mišic in širijo žile v njih, kar izboljša prekrvitev in srčni utrip.

Uporabljamo jo v manjših količinah. Povečuje občutljivost na sončne žarke.

Čaj, ki ogreva in krepi:
50 g bazilike tulsi
10 g korenine angelike
Čajno žličko zelišč prelijemo z dva decilitra vrele vode, po petih minutah precedimo in pijemo enkrat dnevno.

Angelikino vino
60 g narezane korenine in 10 g komarčkovih semen namočimo v litru belega vina. Čez dva dni precedimo. Ob težavah z želodcem in prebavo popijemo po 1 veliko žlico tega vina.

Čaj, ki pospešuje potenje in izločanje seča:
1 čajno žličko strtih semen prelijemo s skodelico vrele vode.

Patricija Šenekar

Rodiola

ROŽNI KOREN (Rhodiola rosea)
Rožni koren ali rodiola je samonikla trajnica iz družine tolstičevk (krasul). Najdemo jo v hladnih regijah po svetu, vključno z Arktiko, gorami v centralni Aziji, S. Ameriki, Skandinaviji, gorah v Evropi, tudi Alpah, enkrat sem eno vrsto videla celo na Pohorju.

Poznamo preko 15 vrst iz rodu Rhodiola, vendar so učinkovine iz R. rosea, klinično dokazano, najučinkovitejše. Glavne delujoče spojine iz rodiole so v debeli koreniki, ki ima narezana čudovit vonj po vrtnici in od tukaj tudi njeno ime, rožni koren.

Nadzemeljski poganjki so visoki od 5 do 60 cm in se v poletju končajo z rumenimi cvetovi. Iz korenine poganja nekaj poganjkov, na katerih so gosti, mesnati listki.

Najbolj razširjena uporaba rodiole je v Sibiriji in Rusiji, kot tudi v tradicionalni kitajski medicini. Pri nas na zahodu, njene standardizirane pripravke spoznavamo v zadnjih letih, čeprav jo je v svoji Slavi vojvodine Kranjske omenil že Valvasor. Kot so ugotovili švedski raziskovalci, so ga redno uživali tudi Vikingi, da so povečali vzdržljivost in moč.

V kliničnih raziskavah, ki so jih opravljali predvsem v nekdanji Sovjetski zvezi so ugotovili, da izvlečki korenin rožnega korena delujejo predvsem na stres, izboljšajo psihofizične zmogljivosti in imajo močan antioksidativni učinek. V raziskavah so sodelovali tudi astronavti in vrhunski športniki. Rodiola ima učinek na krepitev imunskega sistema, deluje proti utrujenosti, stresu, protitumorno …

Kot psihostimulant se uporablja za izboljšanje kognitivne sposobnosti (pozabljivost, demence …) in razne nevrološke in psihiatrične motnje, astenije (šibkost, kronična utrujenost, apatija …), za lajšanje vrtoglavice.

Sodi med najbolj uporabljane stimulante rastlinskega izvora. Raziskave, ki so bile narejene in dokumentirane izkazujejo učinkovitost na centralni živčni sistem.

Ob rednem jemanju rodiole se je stanje ob raznih težavah, kot so motnje spanja ob stresu, zmanjšanje delovnih sposobnosti, slab tek in razdražljivost, pozabljivost zaradi preobremenjenosti, slabša koordinacija gibov … izboljšalo pri več kot 60% prostovoljcev. Izboljša se mišljenje, analiziranje, računanje, koncentracija in pozornost, spomin, učenje.

Poveča se odpornost organizma tako na fizični, kot čustveni stres. Deluje protistresno in antidepresivno ter stimulativno in pomirjajoče ob enem.

V zadnjem času se uporablja predvsem, kot dopolnilno zdravljenje kronične utrujenosti, za izboljšanje kratkotrajnega spomina in intelektualnih sposobnosti in povečanje storilnosti.

Delovanje rodiole je adaptogeno, kar pomeni, da hkrati pomirja in poživlja delovanje sistemov v telesu. Dokazali so tudi da izboljša delovanje ščitnice. Ob intenzivni športni aktivnosti skrajša tudi čas okrevanja. Njegova antioksidativna sposobnost organizem ščiti pred prehitrimi spremembami ob staranju organizma, zavira pa tudi rast tumorjev.

Neželjeni učinki so bili redki, predvsem so poročali o zelo živih sanjah. Svetuje se previdnost pri bolnikih z bipolarno motnjo, manično depresijo, kot tudi še ni povsem znan učinek sočasnega jemanja antidepresivov. Ne smemo je jemati v stanju močnega razburjenja.

In, ko se nam bo zazdelo, da naše telo nima več dovolj energije za spopad z psihičnimi in fizičnimi tegobami, bomo poiskali pomoč rodiole in težave ne bodo več tako velike, saj bomo z njeno pomočjo imeli dovolj energije, da se z težavami spopademo brez negativnih učinkov na naše telo. Stres je v naravi sicer zelo koristna reakcija, vendar, kadar ga je pa le preveč, kar pa v današnjem tempu ni tako redko, pa žal organizem plača svojo ceno.

Če nam prehranska dopolnila ne ustrezajo, bomo z nekaj sreče rožni koren morda našli tudi pri zeliščarju. Iz korenine si lahko sami pripravimo čaj ali tinkturo.

Čaj: 5 g korenine prelijemo z 2,5 dcl vroče vode in namakamo 3 ure. Razdelimo na tri dele in popijemo 3 x na dan do 21 dni.
Tinktura: 200 g korenine namočimo v 900 ml vinskega žganja. Po enem tednu precedimo in uživamo po 15 kapljic 2 – 3 x dnevno do 21 dni.

Patricija Šenekar

Home HZ

Srčna moč

SRČNA MOČ (Potentilla erecta)

V času, ko sta razsajali kolera in kuga je bila srčna moč (Potentilla erecta) zelo cenjena in nepogrešljiva rastlina. Manjkala ni v nobenem zdravilu, ki so ga za ta namen pripravili. Mnogostranska uporaba srčne moči, kot je bila v srednjem veku, pa je danes žal pozabljena. Uporabljali so jo za krvavitve, bruhanje krvi, pri zlatenici, bila je zdravilo za pljuča in jetra, protin, rane, zaustavljanje premočnih menstruacij…

Srčna moč je do deset centimetrov visoka trajna rastlina s temnozelenimi, bleščečimi in gladkimi listi, ki sedijo na tankih razvejanih stebelcih, ki se vedno, tudi če je rastlina že tako velika, da leži po tleh, postavljajo navzgor. Od tod tudi njeno ime, ki izhaja iz besede erigere – pokončno.
Raste v posamičnih kupčkih, ki jih od pomladi in vse do pozne jeseni vidimo cveteti po vlažnih in siromašnih, najraje zakisanih travnikih. Cvet je rumen, sestavljen iz štirih venčnih listov. Ko odcveti, se razvije 8 – 10 drobnih plodov, iz katerih se spomladi razvijejo nove rastlinice.
Najprej razvijejo dolgo koreninico in dva lista. Nato se, po par mesecih, začne debeliti rizom, iz katerega navzgor požene rozeta in koreninice. Odebeljena korenika leži vodoravno in ne več kot 15 cm pod zemljo in je najpomembnejši organ rastline. Gruda okoli rizoma je zelo trdna in gosta. Ob prerezu je rizom oranžno-bel, svežega še lahko prerežemo, nato oleseni. V njem je nekaj eteričnega olja, ki blago diši po rožah in nekaj smol. Sicer je v koreniki precej katehinskih čreslovin (okoli 20%), taninov (okoli 15%), nekaj flavonoidov, rdeče barvilo tormentil, kavna in galna kislina …

Narezana korenika srčne moči, ki jo naberemo pozno jeseni ali zelo zgodaj spomladi (takrat je izredno aromatična), je s čreslovinami zelo bogat pripravek, ki ga uporabimo ob kroničnih in kužnih črevesnih katarjih, griži, tifusu, vnetju debelega črevesa, ob zlatenici, oteklih jetrih. Zelo dobra je za zdravljenje dolgotrajnih drisk in stanj, kjer se izmenjujejo driske in zaprtja, saj uničuje in ovira razvoj določenih črevesnih bakterij, ki povzročajo te težave.

Pravijo, da je eno najboljših zdravil za črevesno jetiko. Zmanjšajo se tudi težave pri ulceroznem kolitisu in Crohnovi bolezni. Tanini iz srčne moči izkazujejo protiulkusno delovanje. Vodni prevretek iz posušene korenike deluje adstringentno, tako zaustavlja driske. To delovanje pa lahko izkoristimo tudi za nego kože, ki ima težave z vlažnimi ali suhimi ekcemi, lišaji, pri razpokanih rokah in ustnicah, uporabimo ga lahko tudi ob težavah z vnetimi dlesni in katarju grla, ozeblinah, kadar raste divje meso, pri zmečkaninah in izlivih krvi. Vodni izvleček srčne moči velja za dokaj varen, vendar pa, ker o njenem delovanju ni veliko kliničnih raziskav, naj se mu izogibajo nosečnice.

Ime srčna moč izhaja iz ljudskega zdravilstva, izvleček naj bi krepil srce, vendar to ni bilo znanstveno potrjeno. Za zdravljenje se lahko uporabi tudi tinktura (http://hiskazelisc.com/product/bio-tinktura-srcna-moc/) in pri črevesnih krvavitvah in kroničnih driskah še klistir.
Čaj (http://hiskazelisc.com/product/bio-zeliscni-caj-srcna-moc/) pripravimo tako, da žličko narezane korenike na hitro zavremo v 2 dcl vode, precedimo in pijemo neoslajenega. Popijemo 2 – 4 dcl čaja po požirkih čez dan. Koreninice pa lahko čez noč tudi namočimo, jih prevremo in uporabimo enako.
Srčno moč lahko uživamo tudi v obliki praška. V mlinčku zmeljemo korenike in jih uživamo večkrat na dan za noževo konico. Zraven popijemo malo vode. Prah iz zmlete korenike lahko posujemo tudi na rane, kar zaustavlja krvavitve in pomaga k hitrejšemu celjenju.

Tinkturo iz korenike naredimo v razmerju 1 : 10. Imejmo jo na toplem, kakšne tri tedne, nato precedimo. Jemljemo jo po potrebi od 15 – 30 kapljic v kozarcu vode 2 – 3x dnevno.

Za klistir zmešamo koreniko srčne moči z enakim deležem hrastovega lubja in kamilice. Na liter vode damo 2 žlici mešanice, kratko zavremo in pustimo, da se ohladi. Ko je čaj mlačen, ga uporabimo kot klistir.
Izvleček srčne moči so včasih uporabljali za strojenje kož in za barvanje usnja, saj se je zaradi prisotnih antocianov obarvalo rdeče.

Patricija Šenekar

Home HZ

Črni oreh

ČRNI OREH (Juglans nigra)

Črni ali ameriški oreh je v Severni Ameriki večinoma samoniklo drevo iz družine orehovk. Danes ga zasajujejo večinoma zaradi njegovega temnega lesa, zaželen pa je tudi njegov sadež, saj so oreščki prav posebnega okusa.

Iz svojih korenin spušča snovi, ki otežujejo rast ostalim rastlinam v njegovi okolici. Njegovi listi in lupina plodu imajo značilen, močan in rahlo pikanten vonj. V nasprotju s tem, so oreščki prav blagega okusa, varuje pa jih zelo trda in ostro nagubana lupina, ki je tesno obdana z debelim, sočnim zelenim plaščem, ki pa ob prerezu zelo hitro potemni do črnega. Zaradi te lastnosti ga nekateri uporabljajo kot naravno barvilo za lase. Plodovi iz drevesa odpadejo oktobra. Vsebujejo veliko juglona in ostalih pigmentov, veliko tanina … Korenine, lubje in orehova lupina vsebujejo to nevrotoksično kemikalijo, zato pod orehi in okolici skoraj ne bomo našli drugih rastlin.

Vemo, da so oreščki, stročnice in semena zelo dobra hranila. Eden najboljših oreščkov pa je oreh. Orehi pomagajo pri boju proti depresiji, koristni so za možgane, srce, koronarne bolezni … tudi črni oreh zelo koristi našemu telesu.

Vsebuje veliko magnezija in vitamina E, fosfor, omega-3, … Učinkovine v njegovem plodu imajo protivnetne, antioksidativne, protisklerozne, antineoplastične in druge lastnosti, ki vplivajo na razne procese in tegobe v našem telesu. Ena ključnih učinkovin v lupini črnega oreha je juglon, kot tudi tanini in jod. Juglon preprečuje delovanje nekaterih encimov, ki so potrebni za presnovo. Raziskovalci so ugotovili, da to lahko škodi in uniči številne parazitske črve v našem telesu. Zato je črno oreh odličen dodatek k čiščenju parazitov. Ker pa vsebuje tudi veliko taninov ima tudi adstringenten učinek na kožo, krči tkiva, zateguje povrhnjico (omejena uporaba na tri dni) s tem pripomore k celjenju kožnih izpuščajev, ekcemov, aken. V ta namen uporabljamo razredčen alkoholni izvleček (tinkturo).

V severnoameriškem domorodskem zdravilstvu se je sok nezrelih lupin plodov uporabljal tudi za zatiranje vseh glivičnih okužb kože. Nanašali so ga lokalno na obolela mesta (koža, lasišče …). Z določenimi preiskavami so ugotovili, da če ga uživamo ima protiglivično delovanje (kandida), antibakterijsko delovanje (S. aureus, zavira tri ključne encime pri Helicobacter pylori) … Juglon blokira tudi ionske (kalijeve) kanalčke in zavira transkripcijo (genski prepis) v rakavih celicah. Na Kitajskem ga uporabljajo za zdravljenje raka jeter, pljuč, želodca in levkemije. V neki študiji je bilo ugotovljeno tudi, da določena vsebnost juglona povzroča celično odpoved pri kolorektalnih rakavih celicah.

Poznana je terapija po dr. Huldi Clark, ki je odkrila, da paraziti in toksini povzročajo 95% bolezni v telesu. Z leti postane obremenitev s paraziti za telo zelo obremenjujoča, telo ne more izločati vseh toksinov in postane utrujeno in bolno. Dr. Clark je razvila protokol, po katerem se za odstranjevanje parazitov iz telesa uporablja tinktura črnega oreha, klinčki in pelin. Ta kombinacija deluje tako na žive parazite, kot tudi njihova jajčeca.

Piškoti s črnim orehom
200 g mehkega masla, 150 g sladkorja, 2 jajci, pol žličke mlete vanilije, 300 g moke, žlička sode ali vinskega kamna, četrt žličke soli, 150 g sesekljanih orehovih jedrc. Iz sestavin zgnetemo testo in ga damo za pol ure v hladilnik. Naredimo svaljke, ki jih narežemo na 5 mm debele piškote. Pečemo 12 minut pri 180°C.

Tinktura črnega oreha
Velik kozarec napolnimo z celimi zelenimi sadeži črnega oreha in nanje nalijemo 50% alkohol. Po treh tednih pretresanja, tinkturo precedimo in uživamo 15 – 30 kapljic 2x dnevno. Po dveh tednih prenehamo in tinkturo vzamemo le 1x tedensko.
Najdeš jo tudi tukaj: http://hiskazelisc.com/product/bio-tinktura-crni-oreh/

Patricija Šenekar

Islandski lišaj

ISLANDSKI LIŠAJ (Cetraria islandica)

Konec 18. stoletja je bil islandski lišaj eno modernejših in zelo uporabljanih zelišč.
Prvi so ga za zdravljenje uporabili na Islandiji in po njej je dobil tudi ime.
Na severu Evrope, so ga uporabljali tudi v prehrani, kot sestavino za pripravo močnika, mletega pa so dodajali tudi moki za kruh.

Do danes se je njegova uporaba ohranila pri pljučnih obolenjih in kot krepčilni tonih po težkih boleznih.
Čeprav je poznan njegov antibiotični učinek, ga je znanstvena stroka malo cenila.

Njegovo učinkovitost so primerjali celo s penicilinom, na želatini iz alg agar-agar, so z njim zavirali rast bakterij in tako dokazovali te trditve.

V ljudskem zdravilstvu pa zelo radi posežemo po njem, predvsem po njegovih pastilah za žvečenje, kadar nas mučijo glasilke in kašelj.
Kot pri večini zelišč, je tudi pri islandskem lišaju njegova kurativna uporaba omejena na približno tri tedne. Če bi ga jemali v prevelikih količinah, bi nam lahko razdražil želodec in črevesje, čeprav v manjših količinah sluznicam želodca in črevesja zaradi sluzi in grenčin, ki jih vsebuje, zelo godi.

Sluzi, ki jih je v islandskem lišaju nad 50 %, zelo blažilno delujejo na sluznice v ustih in žrelu, kot tudi na sluznice v prebavilih. Blažijo tudi kašelj, saj sluzi v lišaju zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo na mikrobe. Včasih so islandski lišaj uporabljali pri vseh, tudi hujših pljučnih boleznih (npr. tuberkolozi). Uspešna je njegova uporaba pri bronhitisu, kašlju, oslovskemu kašlju, zasluzenju v pljučih, odstranjuje oz. mehča tudi trdovratne, trde sluzi.
Grenčine v njem pospešujejo presnovo in krepijo telo. Grenke lišajeve kisline so ene izmed pomembnih zdravilnih učinkovin v lišaju. Njegove analeptične (poživljajoče) lastnosti so predvsem pomembne za pljučne bolnike, ki jim je upadla moč, kot tudi med težkimi boleznimi in po njih, pri izgubah krvi in slabokrvnosti (vsebuje tudi vitamin B12), pri nalezljivih boleznih, tudi pri sladkorni bolezni pripomore k boljšemu počutju.

Islandski lišaj izravnavajoče učinkuje na želodčno kislino, kar pomeni, da ga uživamo takrat, ko je je preveč, kot tudi, kadar imamo kisline premalo. Normalizira izločanje žolča, uporabimo pa ga lahko ob driskah, kot tudi ob zaprtju. Ponekod islandski lišaj zmeljejo v prah in z njim posipajo rane. To bi lahko upravičilo dejstvo, da vsebuje veliko joda. Dodajamo ga čajnim mešanicam, za pospeševanje izločanja mleka pri doječih mamicah.
V ljudski medicini se uporabljajo tudi v čaj namočeni obkladki pri golšavosti.

Islandski lišaj zelo cenijo tudi jeleni (ne le severni), ki radi pasejo med resjem in mahovjem, kjer raste lišaj. Najdemo ga skoraj po vsej severni polobli po goščavah, med resjem, mahovjem, v redkih, svetlih gozdovih, na pobočjih v višjih legah. Najbolj je razširjen v tundrah severne Evrope in Azije. Raste na tleh, v obliki gostih, pri nas pa običajno bolj redkih blazinic. Nabiramo ga od konca maja do septembra, ob suhem vremenu.

Lišaj ni klasično razčlenjen na korenino steblo in liste, temveč raste v obliki steljke, kakšnih 10 cm visoke listnate tvorbe, ki je s kratkimi nitkastimi, nepravilnimi koreninicami pritrjena na zemljo.
Lišaj je simbiozen organizem alge in glive. Mesece dolgo se lahko prehranjuje samo z vodo, ki jo dobi iz zraka. Po svoji zgornji strani je olivno zelen, če je otrdel zaradi pomanjkanja vlage tudi rdečkasto-rjav, spodaj pa sivkasto bel, z vidnimi drobnimi vdolbinicami.

Njegov vonj je izrazito zemeljski, rahlo zatohel, okus pa je grenak, sluzast in plehek. Ko ga poberemo, ga moramo dobro izprati in očistiti vseh nečistoč. To naredimo tako, da ga zelo na hitro operemo v čisti, mrzli vodi in to ponovimo vsaj pet krat. Nato ga drobno narežemo in čimprej posušimo.

Za čaj ga pripravimo tako, da ga namočimo čez noč v mrzli vodi in ocedimo. Čez ocejeno drogo, lahko ponovno nalijemo vodo, pustimo stati nekaj ur, segrevamo do vrenja in precedimo. Čaj pijemo topel ali ohlajen, praviloma neslajen, po požirkih čez cel dan. V drugo, mu lahko dodamo tudi plod sladkega komarčka, timijan in korenino sladkega korena (pri bronhitisu npr.)

Mešanica pljučnega čaja
v enakih delih zmešamo islandski lišaj, korenino sladkega korena, korenino sleza in pljučnik
Čaj za pomirjanje kašlja
islandski lišaj in korenino sleza čez noč namočimo v mrzli vodi. Zjutraj precedimo, nežno pogrejemo, dodamo žličko medu in počasi popijemo.

Čaj za spodbujanje teka
2 g islandskega lišaja prelijemo z 2 dcl vrele vode in po petnajstih minutah precedimo. V tem pripravku se bodo izlužile pretežno grenčine, ki delujejo na izločanje prebavnih sokov.

Sirup za pomirjanje kašlja
V 5 dcl vodi zelo počasi kuhamo 50 g islandskega lišaja cca 1 – 2 uri. Ugasnemo, precedimo. Ko se ohladi, dodamo nekaj medu. Jemljemo po žličkah, večkrat dnevno ob dražečem kašlju.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Drobnocvetni vrbovec

DROBNOCVETNI VRBOVEC (Epilobium parviflorum)

Ob potokih, robovih gozdov, nasipih in zapuščenih vlažnih travnikih, bomo prav pogosto naleteli na razne vrbovce. Spoznali jih bomo po drobnih roza cvetovih in podolgovatih semenskih strokih, ki se, ko je seme zrelo, razprejo in pokažejo se drobna semena z belimi, bombažu podobnimi laski.

Vrbovcev je veliko vrst, ki jih najdemo širom Slovenije. Če ga iščemo za zdravilne namene, iščimo vrste z drobnimi, svetlo roza cvetovi, ki niso večji od 1,5 cm, to so v prvi vrsti drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum) in še gorski vrbovec (E. montanum), hribski vrbovec (E. colinum),temnozeleni vrbovec (E. obscurum), alpski vrbovec (E. anagallidifolium), rožnatocvetni vrbovec (E. roseum S.). Ostalih vrbovcev pa za uživanje ne uporabljamo.

Drobnocvetni vrbovec poganja iz zalistij zgornjih listov, kasneje pa še po celotnem steblu drobne, do 0,8 do 1,5 cm velike svetlo roza cvetove. Steblo je kratkodlakavo, spodnji listi nasprotni, kasneje premenjalni, nežno dlakavi in dolgi od 3 – 7 cm. Cveti od junija do septembra in zraste od 20 do 80 cm v višino. Je dokaj neopazna rastlina, še najlažje ga opazimo zaradi njegovih razprtih semenskih strokov, ki so opaznejši od njegovih nežnih cvetov. Za uporabo, redno nabiramo njegove vršičke s stroki, ki so tik pred odprtjem, narežemo in dobro posušimo na brezvetrnem prostoru, saj bi nam veter lahko raznesel dragocena semena.

Brez posebnega truda, ga lahko gojimo v domačem vrtu, potrebuje le dovolj vlage in kadar mu prostor ustreza, se hitro zaseje in razmnoži sam. Nabiramo zgornji del rastline v času cvetenja oz. ko so na rastlini že okoli 5 cm dolgi stroki.
Nabiramo ga redno, vsak teden, saj s tem pospešujemo razvejanost rastline in nastajanje vedno novih vrhov.
Trgamo približno na sredini vejic, tako, da rastlina lahko izza preostalih listov, tvori nove poganjke. Če je veliko dežja, moramo biti pozorni tudi na to, da ne pobiramo vrhov, ki jih je napadla plesen. To vidimo po belo-sivih kupčkih plesni na listih in strokih. Tak vrbovec porežimo in zavrzimo. Mladi poganjki bodo lahko spet zdravi. Če ga nabiramo za čaj, še sveže pobranega narežemo in potem posušimo. Čim manj se ga dotikamo, da se semena ne raznosijo naokrog. Tinkturo pa si lahko pripravimo iz sveže ali pa tudi iz posušene rastline.

Vrbovec vsebuje snovi, ki imajo aktiven učinek na spremembe v telesu, ki povzročajo povečanje podmehurnice. Za povečano prostato, je drobnocvetni vrbovec tradicionalno ljudsko zdravilo. Uporablja se pri vseh, tudi dolgotrajnejših obolenjih prostate, kot je npr. težko odvajanje vode, pri bolečinah ledvic in mehurja (tudi za ženske) in tudi pri raku mehurja in prostate. Mnogim moškim se ob redni uporabi vrbovca, benigno povečanje prostate spet normalizira, če pa imate težave po operaciji prostate, kot je npr. pekoča bolečina, jih lahko vrbovec zmanjša. V namene zdravljenja lahko vrbovec uporabljamo v obliki čaja in tinkture. Pomembna je redna uporaba. Pijemo ga tri tedne, nato za kak teden naredimo pavzo in ponovno pijemo. Če se vrbovec uživa preventivno po 45. letu starosti, sta dovolj dve tritedenski kuri letno. Ob večjih težavah pa se lahko pripravke iz vrbovca uživa neprekinjeno dva meseca, nato je potrebna vsaj tedenska prekinitev in nadaljevanje v tritedenskih ciklih. Lažje uriniranje in zmanjšanje bolečin se običajno pokaže kar hitro, že po prvi tritedenski kuri, za trajnejše rezultate pa ga je potrebno piti dalj časa. Neželjeni učinki pri pitju drobnocvetnega vrbovca niso poznani, tudi z zdravili je kompatibilen, bolje pa je, da se pred uporabo posvetujete tudi s svojim zdravnikom.

Glavne učinkovine v vrbovcu so flavonoidi (protivnetno delovanje), sitosterol, čreslovine, triterpenske kisline, pektini, rastlinski hormoni, lignani.

Čaj
Čajno žličko suhega zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Nato precedimo in pijemo dve do tri skodelice dnevno in sicer prvo zjutraj na tešče in zadnjo zvečer pred spanjem.

Tinktura
Svež vrbovec narežemo in z njim napolnimo steklen kozarec. Prelijemo s 45% žganjem in postavimo na temno in toplo mesto, najbolje kar v kuhinjsko omaro. Občasno pretresemo. Po 3 tednih precedimo, zelišča iztisnemo in shranimo v temnem prostoru. Jemljemo 30 kapljic 2-3x dnevno in sicer zjutraj na tešče in zvečer, lahko pa tudi pred kosilom.

Moški čaj
60 g drobnocvetnega vrbovca, 10 g preslice, 10 g koprive, 5 g zlate rozge, 5 g borovničevih listov, 10 g mete za okus.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Spirulina

SPIRULINA (Spirulina platensis)

Spirulina je preprosta, modrozelena planktonska alga. Ker je, kot večina alg izjemno prilagodljiva, jo najdemo v najrazličnejših vodah –močvirjih, sladkih, slanih in stoječih. Raste v čistem okolju, v toplih vodah, ustrezajo pa ji tudi bazične vode vulkanskih jezer. Danes jo kontrolirano gojijo v plitvih bazenih.
Ker je zelo nezahtevna je uporaba pesticidov odveč, kar lahko v prihodnosti doprinese tudi k reševanju našega čedalje bolj kemično onesnaženega planeta.

Modrim algam rečemo tudi cianobakterije. Ti organizmi energijo za svoje življenje pridobivajo v procesu fotosinteze. Značilna modro-zelena barva je posledica raznovrstnih barvil, ki jih vsebuje spirulina. Med njimi prevladuje klorofil, imenovan tudi »zelena kri«, ki ima podobno sestavo kot hemoglobin v naši krvi. Moder odtenek daje fikocianin, ki pozitivno vpliva na delovanje jeter in presnovo pomembnih kislin.

V prehrani jo že od nekdaj uporabljajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki, mi pa jo zadnja leta spoznavamo kot superživilo in jo, zaradi velike prehranske vrednosti uživamo kot prehranski dodatek iz naravnih virov.

Spirulina je alga, ki čisti in krepi hkrati. Vsebuje velike količine pigmentov (klorofila, beta karotena …), vitamine (B1, B2, B3, B6, B9, v sledovih B12, A1, C, D in vitamin E), minerale (kalcij, magnezij, železo, kalij, naravne soli … ), ter kar 60 – 70 % proteinov oz. beljakovin, ki vsebujejo vse esencialne aminokisline.

Spirulina je odličen dokaz, da se lahko esencialni elementi, ki jih telo samo ne more tvoriti, dobijo tudi v hrani ne-živalskega izvora. Njena hranilna vrednost je odvisna od načina njene predelave, tako naše telo lažje absorbira spirulino, ki so ji pri predelavi poškodovali celice. Najpomembnejše pa je, da so vse naštete snovi v spirulini prisotne v takšni obliki, da jih naše telo lahko sprejme in tudi hitro absorbira.

Spirulina ima zelo širok spekter pozitivnega vpliva na naš organizem. Dokazan je njen vpliv na imunski sistem. Pomaga pri zdravju črevesja, kože, las, pomaga pri naravnem izgubljanju telesne teže, čisti jetra, krepi spomin, pomaga ščitnici … pigment fikocianin zmanjšuje izločanje histamina, deluje protivnetno, zato lajša tudi alergije.

Organizem oskrbuje tudi z vsemi esencialnimi aminokislinami, maščobnimi kislinami, predvsem gamalinolensko kislino, ki jo najdemo le še v materinem mleku, svetlinovem olju in nekaterih drugih vrstah alg. Naj omenim še maščobno kislino arginin, ki igra pomembno vlogo v našem imunskem sistemu, pri celjenju ran, uravnava izločanje rastnega hormona, pozitivno vpliva na krvni pritisk … Pri raziskavah na miših so opazili tudi povečano obnavljanje kostnega mozga, rast timusa, vranice in krepitev imunskega sistema. Opazili so tudi povečano aktivnost celic ubijalk in nekaterih protiteles in levkocitov. Preprečuje slabokrvnost.

Dokazali so tudi antioksidativno in protitumorno delovanje (beta karoten). Ureja presnovo in je dobra za črevesno floro, ki je zaradi temeljne vloge pri absorbciji hranil zelo pomembna za naše dobro počutje in zaščito pred infekcijami. Vpliva tudi na metabolizem ogljikovih hidratov. Uživanje spiruline zniža raven sladkorja v plazmi. Pri sladkorni bolezni tipa 2, se je po jemanju spiruline, zmanjšala glukoza v krvi, ter koncentracija glikiranega hemoglobina. Vpliva tudi na raven holesterola, trigliceridov in LDL.

Znanstveni dokazi potrjujejo koristnost uporabe te modrozelene alge v naši prehrani za ohranjanje in tudi izboljšanje našega počutja. Nepogrešljiva je pri prehrani veganov, vegetarijancev, aktivnih športnikov, starostnikov in tudi nosečnic ter otrok. Spirulina ni le zakladnica številnih hranil, ampak pozitivno vpliva tudi na vzdržljivost in moč ter pomaga, da se po napornem treningu hitreje regeneriramo.

V zadnjem času hitro pridobiva na svoji prepoznavnosti in cenjenosti. Lahko jo kupimo in uživamo v obliki prahu ali tabletk, bistvene razlike ni, je pa pomembno, da ni termično ali kako drugače obdelana, da ohrani vse svoje dragocene sestavine. Uživamo jo lahko samostojno, predvsem v obliki tabletk, če jo imamo v prahu, pa jo bomo lažje užili v sokovih, smutijih …

Smoothie z grenivko in spirulino
– 2 (rdeči) grenivki
– Žlica spiruline v prahu ali 8 tabletk
– 1 velika žlica medu
– 0,5 l vode

Smoothie II:
– sok dveh pomaranč
– pol banane
– žlička spiruline

Domače čokoladne kroglice s spirulino:
– 100 g kakavovega masla
– 2 žlici dišeče kokosove maščobe
– 2 žlici surovega kakava
– 4 žlice fino mlete kokosove moke
– 4 žlice kokosovega sladkorja (ali 2 žlici medu)
– Dodatki po izbiri (lešniki, rozine, goji jagode …)
– Spirulina v prahu

V majhni kozici na blagem ognju raztopimo kakavovo maslo in kokosovo maščobo in odstavimo. Dodamo kakav, fino mleto kokosovo moko, sladkor, dodatke ter dobro premešamo. Maso damo za nekaj časa v hladilnik, da bomo iz nje lažje oblikovali kroglice, ki jih povaljamo v spirulini. Spirulino lahko dodamo tudi v maso samo in jo nadevamo v modelčke za praline.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Kopriva

VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica)

Njena zdravilna moč je znana že dolgo in je neizmerna. Vsestranska je tudi njena uporaba. Iz nje pripravljamo sok, čaje, tinkturo, mazila, gnojila … Je zeljnata trajnica in uspeva povsod, kjer je v zemlji dovolj dušika. Velikokrat raste po zapuščenih vrtovih, kupih navožene zemlje, vej, odpadkov. Ustvarja red tam, kjer ga ni. Tudi v telesu. Ustrezajo ji tako suha, kot vlažna tla, obsijana s soncem ali ne. Največjo zdravilno moč razvije tik pred cvetenjem.

Je do 150 cm visoka rastlina, z močno razraščenimi koreninami. Ima štirirobo steblo, listi so nasproti ležeči, srčaste oblike, z močno nazobčanim listnim robom. Ves nadzemni del rastline je prekrit z »žgalnimi« laski, ki so trdi, krhki in votli. V teh laskih je več spojin (histamin, mravljična kislina, serotonin, acetilholin), ki povzročajo lokalno vnetje kože. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so v njenih cvetovih oz. socvetjih, samo moški ali samo ženski cvetovi. Oprašuje jo veter.

Že stoletja različne kulture uporabljajo koprivo za lajšanje bolečin v sklepih. Posebnost tega, je njen način uporabe: z njo se »šibamo«, to pomeni, da držimo v rokah šop kopriv in se z njim tolčemo po bolečem sklepu. Nekateri menijo, da to pomaga zmanjšati bolečino in otrdelost pri osteoartritisu in revmi. Že samo dejstvo, da je ta način že tako dolgo v uporabi, prav gotovo kaže, da, do neke mere učinkuje.

Kaj se dogaja? Ob stiku s kožo, se iz koprive izločita histamin in acetilholin. To potrjuje sloves koprive , saj sta obe snovi na koži dražeči in pekoči. Ker se telo lahko osredotoči le na določeno količino bolečinskih signalov naenkrat, draženje, ki ga povzroči kopriva, blokira bolečino v sklepu. Če se nam šibanje s koprivami ne zdi preveč privlačno, jo lahko pojemo. Seveda bomo liste koprive prej poparili, da izgubijo pekočo moč in postanejo okusna zelenjava, z antirevmatskim delovanjem ali pa zaužijemo žličko tinkture na dan.

Ker vsebuje veliko kalija, deluje diuretično. Povečuje količino urina v telesu in lahko jo pijemo pri vseh vnetnih procesih v telesu. Dobro je uživati poparke pri težavah s prostato, saj zavira določene encime, ki so udeleženi pri povečanju tkiva prostate. Za lajšanje težav benignega povečanja prostate, bi lahko uporabili tudi tinkturo, ki jo naredimo iz korenin kopriv, nabranih pozno jeseni.

Koprivo lahko damo v mešanice čajev za razstrupljanje in prečiščevanje organizma, za zdravljenje sečil, diabetesa, premočnih menstruacij, slabokrvnosti, … Ker vsebuje veliko mineralov (Fe, Mg, Na, K, P, Ca …), obilo vitamina A, rudninske soli je zelo primerna za tako imenovane pomladne čistilne in krepčilne kure, za katere jo lahko mlado sočimo, delamo čaje ali jo uživamo poparjeno.

Svež koprivin sok je učinkovit tudi pri preprečevanju posledic radioaktivnega onesnaževanja ozračja, ki se kaže v naraščanju števila belih krvničk. Pri izpostavljenosti onesnaženju, popijemo 3 kozarčke sveže stisnjenega soka dnevno. Koprivin sok poživlja presnovo. Iz nežnih pomladanskih listov pripravimo »koprivno špinačo«, ali jih le poparimo in jih pripravimo kot solato.

Koprivin čaj, se kot čistilna več tedenska kura uporablja pri lajšanju težav z artritisom, artrozo in drugimi revmatičnimi obolenji, pri jetrnih in žolčnih boleznih, pri boleznih vranice, zasluzenju želodca in dihalnih organov, želodčnih in črevesnih krčih, za čiščenje krvi in splošno krepitev. Kopriva ima v sebi vse, kar potrebujemo za razkisanje in razstrupljanje telesa, kot tudi za izgradnjo močnik kosti, krepi tudi nohte in lase, če jo uživamo na katerikoli način. Mnogi vemo, da izboljša krvno sliko, saj ureja procese železa v telesu. Skratka, je odlično rudninsko-vitaminsko prehransko dopolnilo. Zato bomo zase naredili največ, če jo bomo čimpogosteje, lahko v malih količinah uvrščali na naš jedilni, pili njen čaj ali uživali tinkturo.

Izvleček jeseni izkopanih koprivnih korenin velja kot pripomoček za krepitev in rast las.
Tudi na vrtu se ji težko ognemo, če želimo krepke in zdrave rastline.

Iz kopriv naredimo namok ali prevrelko, ki zelo pospešuje in krepi rast rastlin. Če koprive namakamo le 24 ur, dobimo izvleček, s katerim trikrat v nekaj urah poškropimo rastline, ki so jih napadle gosenice, ličinke in tudi uši. Ob napadu uši (ali tudi sicer), lahko rastline poškropimo tudi s koprivino prevrelko, ki smo jo razredčili v razmerju 1 : 20. Škropimo tri večere zapored. Vendar to škropljenje ne bo pomorilo listnih uši, temveč okrepilo rastlino.
Koprive imajo po 48 urah namakanja najvišjo vsebnost dušika, zato polovico vode odlijemo, jo razredčimo v razmerju 1 : 2 in z njo zalijemo rastline v rasti. V preostalo vodo s koprivami, pa do vrha dolijemo deževnico in pustimo koprive namočene tako dolgo, da se zaključi vretje (vsaj 10 dni). Takšna prevrelka vsebuje več kalija, saj vsebnost dušika po 48 urah ponovno pada. To prevrelko razredčimo v razmerju 1 : 10 in zalivamo oz. gnojimo rastline. Rastline zalivamo vedno po poldnevu, običajno zvečer, ko ni več sonca.

Tudi v biodinamiki je kompostni preparat iz koprive nepogrešljiv. Posreduje energije sonca in mu pripada mesto na sredini kompostnega kupa. Koprive nabiramo na dan za cvet zjutraj, takrat, ko se na vrhu koprive pojavijo nastavki cvetov. Uporabljamo ves nadzemni del rastline, ki pa ga moramo narezati in pustiti, da rahlo oveni. Nato napolnimo velik glinen lonec z narezano koprivo in ga pokritega zakopljemo približno pol metra globoko v zemljo . V njej ga pustimo eno leto, da vsrka vse, kar mu lahko sonce preda. Izkopan preparat 504 posušimo in hranimo v glinenih lončkih v šoti. Preparat iz koprive ne uporabljamo samo kot preparat za pospeševanje kompostiranja, temveč ga posujemo tudi okoli rastlin, za njihov boljši razvoj. Kot predstavnik sonca rastlinam prinaša več vitalnosti. Ureja procese železa. V sebi nosi tudi žveplo, rastlinam posreduje tudi kalij in kalcij. V kompostu podpira tudi delovanje preparatov iz rmana in kamilice in skrbi za enakomerno dober razkroj kompostnega kupa. Zrelemu kompostu daje sposobnost, da deluje prilagojeno na vsako kulturo s svojimi snovmi in silami.

»Kopriva je dobra in veliko zna, človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca« je rekel dr. Rudolf Steiner.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Mega anti-stres čaj

Te zanima, kako brez kemije odpraviti stres, depresije, kako okrepiti dobro počutje, se razstrupiti in ob enem izboljšati videz kože, las …
Iz samo treh sestavin od katerih rasteta dve v naši neposredni bližini, si lahko pripraviš mega okusen čaj, ki bo zelo vplival na tvoje celotno počutje.

Prva sestavina čaja je rožmarin, ki je eden najboljših stimulansov in antioksidantov iz našega vrta (ali cvetličnega lonca), kar ga naredi za čudovito anti-aging rastlino. Vsebuje kar nekaj kalcija, ki se zlahka absorbira in deluje protistresno. Rožmarin je čudovit antidepresiv. Komponente v rožmarinu preprečujejo živčno izčrpanost, vplivajo na spomin. Stimulirajo celotno telo, tudi prebavo in presnovo maščob. Stimulira in krepi tudi rast las, če ga uporabiš na lasišču. Zvišuje krvni pritisk, pospeši menstruacijo, preprečuje odlaganje maščob na žilne stene, deluje pa tudi protibakterijsko, protiglivično in protivirusno.

Druga sestavina je bor, ki ga lahko nabereš na naslednjem sprehodu. Morda ga imaš celo na dvorišču. Naberi borove iglice, ki vsebujejo veliko, veliko več C vitamina kot pomaranča. Ker gredo sestavine iz čaja v kri, bor pomaga tudi pri pljučnih infekcijah in drugih vnetjih. Borove iglice so naravni vir žvepla, ki ga naše telo v stresnih časih potrebuje skoraj tako nujno kot vodo. Žveplo je ključna sestavina za izgradnjo tkiv in pri izgradnji kolagena, torej posredno vpliva na nastajanje oz. zmanjševanje gub. Pomaga tudi pri brazgotinah in poškodovani koži. Blaži vnetja, alergije, artritis, gube. Ima dober vpliv na mišice, cirkulacijo, razstrupljanje telesa, odstranjuje anorganski kalcij iz žil, srca, preprečuje nastanek mlečne kisline, preprečuje mišične krče. Žveplo je pomemben mineral za mladosten videz in lepo kožo. Vedno, ko telo razstrupi celico, se iz nje izloči tudi žveplo, ki pomaga nevtralizirati toksine, zato ga nujno potrebujemo zaradi našega modernega stresnega življenja. In eden najboljših naravnih virov MSM je prav gotovo žveplo iz borovih iglic.

Tretja sestavina iz mojega vrta je sladki koren. Korenino sladkega korena najdeš v moji spletni trgovini www.hiskazelisc.com, saj predvidevam, da rastline doma verjetno še nimaš. Je prijetno sladkega okusa. Deluje protivirusno, proti bakterijsko, proti tumorjem, je antioksidant, adaptogen, krepi imunski sistem in na splošno dviguje počutje. Ima pozitiven vpliv na prostato, izgubo las. Vsebuje vitamine B skupine, krepi tudi živce. Čisti ožilje, maščobe, ima dober vpliv na pljuča, krvni sladkor, podpira delovanje jeter in deluje protistresno. Vsebuje veliko fitokemikalij, ki imajo vpliv oz. balansirajo hormone, težave v menopavzi, PMS, nestanovitno razpoloženje, depresije …

Čaj pripraviš tako, da daš vse sestavine (pest na liter vode) v vodo, zavreš, pustiš 20 minut. Dobiš močan in okusen čaj, ki te bo spremljal čez cel dan.

Zapisala: Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Divje rastline

Jutri sem se namenila očistiti svoje gredice in širšo okolico, a še prej moram malo podrobneje pogledati nanje. Na njih so tudi užitne divje rastline, ki so ob dobro poznanem regratu odlične za našo prehrano, saj vsebujejo veliko več vitaminov, rudnin, mineralov kot kultivirane rastline, gojene po naših vrtovih.

Večina jih sodi med zelišča. Ker boste na spletu lahko izbrskali njihove slike, se bom zelo na kratko posvetila rastlinicam samim.

REGRAT je ena prvih spomladanskih rudninskih solat. Lahko pa ga uživamo skozi vse leto, le da so listi kasneje malo trši, so pa odlični za smootije. Tudi cvet se uporablja. Če ti je regrat pregrenak, si ga lahko prirediš po svoje. Jaz imam regrat posajen na vrtu, izbrane odrežem, pokrijem z večjim glinenim loncem za rože in ga na ta način pobelim. v nekaj tednih postane hrustljav in ni tako grenak.

KROMPIRJEVKO ali navadno smrdljivko najdemo po gozdovih. List ima močan vonj po krompirju. Tudi mlade liste krompirjevke lahko nabiraš skozi vse leto.

RMANove mlade listke najdem na gredicah in po travnikih, seveda gledam, da niso pognojeni ali ob vinogradih. Tudi ti listki so uporabni celo leto.

NAVADNA REGAČICA je zelo trdovraten plevel, ki mi je nekaj let nagajal na vrtu in ga nikakor nisem mogla odstraniti. Odkar sem ga sprejela kot užitno rastlino, me ne moti več 😉 Ker mladi listki poganjajo skozi vse leto, je dobrodošel dodatek vitamina A in C. Okusna je tudi v namazih, juhah …

NAVADNE ZVEZDICE je povsod v izobilju. Potrgajte vršičke, ki vsebujejo veliko vitamina A, C, kalija, kalcija. je svežega okusa in zelo dobra tudi v namazih.

TROBENTICO mi raste na travi. Za solato nabiram mlade liste, cvetove naberem pa posebej in jih posujem po vrhu že pripravljenih solat za dekoracijo. Dodam še cvetove vijolic, marjetic
ČEMAŽevi lističi so prav v tem času najokusnejši. So sočni, hrustljavi in pikantni. Odlični so v solatah, namazih, omakah, pestu …
PENUŠE najdemo tudi kot plevel na vrtovih, sicer pa ob travnikih, potokih … So pikantne in imajo dobre učinke na telo. Tudi penuše lahko uporabljaš celo leto, tudi s cvetovi kasneje.

MRTVO KOPRIVO, škrlatno rdečo najdeš na travnikih. Z mladimi poganjki popestriš divjo solato.

TRPOTEC je tudi poznana zdravilna rastlina, ki jo zdaj, ko ima mlade poganjke, lahko uporabiš kot dodatek solati

PLEŠEC je poznan plevel iz vrtov, raste tudi na travnikih. Njegovi mladi listi, kasneje tudi “luščki” so uporabni za zeliščne namaze, solate …KISLICO najdem na travniku in jo dodam solati v manjši količini.

MATERINO DUŠICO posmukam kolikor v tem času pač lahko. Mladi lističi popestrijo okus solatk in namazov. Ko zacveti pa … mmmm

KOPRIVO za solate na hitro poparim. Je bogata z rudninami, zato se ji nikakor ne ognem.

ROGOVILČEK je železa poln plevel. Največ ga je po vrtovih in njivah.

HMELJ bo kmalu pognal svoje hrustljave poganjke. Poparjene narežem na solate ali uporabim kot šparglje. Ja, vsi pač nismo s Primorske 😉

BREZA, LIPA, BUKEV so drevesa z užitnimi listi. V solatah jih uporabim takoj, ko poženejo.

Ko pridem iz sprehoda na moj vrtiček, pa za solatko posmukam še origano, mlade listke boreča, lansko divjo rukolo, portulak, krebuljico, malo strašnico. Ker vsa zelišča nabiram tako, da jih sproti čistim, z njimi pravzaprav nimam več veliko dela. Samo operem jih zelo dobro, začinim in …

Patricija Šenekar