Arhiv Značk: Mesečnik

Dvigam se

Still I’ll Rise pesem Maye Angelou;

»Lahko me zapišeš v zgodovino
s svojimi grenkimi, zvitimi lažmi.
Lahko me pelješ v umazanijo,
ampak še vedno, kot prah,
se bom dvignila.

Te moja sočnost vznemirja?
Zakaj te preganja mračnost?
Ker hodim kot bi imela črpalke,
ki črpajo nafto v moji dnevni sobi?

Tako kot lune in sonca
Z gotovostjo plimovanja
Tako kot upanje
Se bom dvignila.

Si me želel videti zlomljeno?
S sklonjeno glavo in spuščenimi očmi?
Z rameni ki padajo kot solze
Oslabljeni od mojih dušnih krikov.

Te moja nagajivost žali?
Ali ne jemlješ stvari preveč resno?
Ker se smejim, kot da kopljem v rudnikih zlata
na svojem lastnem dvorišču.

Lahko me ustreliš z besedami
Lahko me razrežeš s svojimi očmi
Lahko me ubiješ s svojim sovraštvom
Vendar se bom, kot zrak, dvignila.

Te moj seksapil vznemirja?
Te preseneča, da plešem
Kot bi imela diamante
Kjer se stikajo moja stegna?

Ven iz kolib zgodovinskega sramu
Se dvigujem
Ven iz preteklosti, ki je ukoreninjena v bolečini
Se dvigujem
Sem črni ocean, globok in širok,
prelivanje in širjenje nosim v plimi.

Za seboj puščam noči terorja in strahu
Se dvigam
V dan, ki je čudovito jasen
Se dvigam
Prinašam darove svojih prednikov,
Sem sanje in upanje sužnja.
Dvigam se.
Dvigam se.
Dvigam se.«

Žanješ tisto, kar si sejala

Ob prazniku prve žetve Lammasu nas mama Gaia spomni na to, da lahko žanješ samo tisto, kar si sejala. Semena zrastejo v rastlino, ki ponudi plod.

Seme temnega dela leta, ki je bilo zasejano na poletni solsticij ob Lammasu začne s svojo pospešeno rastjo. Začenja se faza razpuščanja v črno prst. To je čas zaključevanja, žetve tistega, kar smo sejali spomladi.

Lammas je praznik temne mame. Ko pride v ospredje Kali, ki vlada razpuščanju v izvorno temo. Ravno v času Siriusovega portala, praznovanja Levjih vrat nas Izvorna mati opomni, da se vse poraja iz njene črne ljubezni.
Pred nami je priložnost, da srečamo same sebe v njenem negovalnem objemu.

Lammas nas opomni, da je čas, da se razpustimo v izvorno temo boginje Isis, v objem Izvorne mame. Če smo se na Imbolc porajali v individum, se na Lammas razpuščamo nazaj v celoto vsega kar je.

Tisto, kar te mama Gaia spomni ob tem prehodu v letu je, da ti dih ne pripada. Na posodo je.
Če mama Gaia diha v šestmesečnih intervalih, se na Lammas začenja faza vdiha.
Zrak, ki ga vdihuješ, ti ne pripada. Vstopa vate in potem ponovno izstopi skozi izdih.

V tem intervalu, ko je v tebi pa z njim kreiraš, zdraviš svojo notranjost, jo revitaliziraš in jo prenoviš.

V svoji notranji pokrajini zaseješ semena, ki jih je potrebno negovati, da zrastejo v močne rastline. Tvoje seme, potencial, ki ti je na voljo, sam po sebi ne zadostuje.
Potrebuje prst, hranila, vodo in sonce, da neguješ to seme in da poskrbiš, da je tvoja notranja pokrajina rodovitna.

Tvoje notranje gorivo mora podpirati seme, če želiš, da zraste.

Če zastrupiš svojo notranjo pokrajino s strahom, samo-sovraštvom, z dvomi in žaljenjem same sebe, bodo semena tvojega potenciala težko zrasla.

Velikokrat slišim kakšne so želje in kaj bi si želela, vendar potem ne sledijo navdihnjene akcije, da bi to svoje seme podprla v rasti. Ko poveš kaj bi rada, je pomembno, da to podpreš tudi z energijo, čustvi in mislimi. Uglašenost je resnično pomembna.

Ker žetev se ne zgodi sama od sebe.
Rastlina potrebuje nego čez leto.

In ko obrodi sadeže, se ti sadeži ne poberejo in skuhajo v marmelado sami od sebe.
Treba jih je pobrati in skozi akcijo, kuhanje, pakiranje pretvoriti v ozimnico.

Povsod si ključna sestavina TI.

Z lahkoto bi našla izgovore zaradi česa vse ne morem narediti tega, kar vem, da je potrebno. Ni časa, ni potrebnih virov, ni pomoči, vse to te vedno znova vrača v žrtev.
Zlahka zdrsneš v to, da si žrtev svojega življenja, namesto, da si kreatorka, ki zavestno kreira in uporablja večje cikle, kot vodnike na svoji poti.

Vem, da to terja zavedanje in prisotnost, da si budna in v stiku sama s seboj, da prepoznaš kje se nahajaš. Prevzemanje odgovornosti zase je v ospredju učenja arhetipa Mame.

Kajti žela boš le tisto, kar si posejala in kar si negovala.

V Varuhinji Potencalov ti pomagam odkriti kaj so semena, ki jih nosiš v sebi, da bi jih zavestno zasadila in pobirala njihove plodove še dolga leta. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<< Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v SVetu! Taja Albolena

Lammas

Lammas, 1. avgust
Ključ: Žetev
Simbol: Rog izobilja, Sonce, zlato, kruh, žitno klasje
Kristal: Aventurin, citrin, peridot, zlati topaz

Lammas je praznik prve žetve, ki je povezana z žetvijo žita. Poletje je na svojem višku, hkrati pa se dnevi že krajšajo in jesen se počasi bliža.  Rituali v tem času so se osredotočali na zagotovilo, da bo žetev obilna. Lammas je povezan s časom žetve in obiranja. Zakurijo ognje v znamenje hvaležnosti boginji materi, ki je dala rojstvo novim sadežem.

Praznovanje je povezano z bogom Lugh, ki je povezan s svetlobo in ognjem. Lugh je povezan s plodnostjo in prinašanjem bogate poletne žetve. Lugh pa simbolizira tudi prehod sonca v upadajoči cikel. In tudi mi moramo žrtvovati svoj zunanji jaz, ter se posloviti od cikla zunanjega popotovanja, kajti začenja se cikel notranjega popotovanja, ki nas vodi globoko vase, vse do božičnih dni, ki predstavljajo vrhunec vdihovanja darov tik preden Zemlja začne s svojim letnim ciklom izdiha.  In to, da prepoznamo in pozdravimo ta notranji cikel je izjemno pomembno za blagostanje.

Boginja povezana s tem ciklom je Demeter. Je boginja plodnosti zemlje, ki skrbi za rast in žetev. Ljudi je učila umetnosti setve, kako pridobivati, ohraniti in pripraviti zrnje. Njen simbol so snopi žita. Njena glavna tema je bogata žetev.

Pomembno je, da se ob tem trenutku v letnem krogu zahvalite za vse darove Zemlje. Lammas je bil tradicionalno praznik sejmov, druženj in srečanj.

To je čas refleksije. Razmislite o svojem upanju in strahovih. To je čas ko upamo, da bomo pobrali sadeže svojega trdega dela, hkrati pa se lahko še veliko zgodi do jesenske žetve. Svoje strahove predajte nadangelu Mihaelu in Božanskemu vodstvu. To je čas raztapljanja vsega, kar ne potrebujete več. Po tem prazniku Zemlja vstopi v drugo fazo svojega cikla dihanja, v fazo vdiha.

Alkemično se dogaja preobrazba ognja energije sonca v vodo, energijo lune. In šele, ko smo si pripravljeni priznati svoja čustva, smo pripravljeni na to, da se osvobodimo svojih navezanosti nanje in gremo naprej. V tem času si ogledamo vse, kar smo v prvi polovici leta dosegli in utelesimo in integriramo vse kar smo poželi. Povežemo se z vedenjem v nas, tako da delamo to, kar v duši in srcu čutimo da je prav. S pomočjo svojih napak se učimo in širimo polje svojega razumevanja. Svoje napake pretvorimo tako, da se z njimi soočimo, jih z ljubeznijo prežamemo in jih presežemo v sebi.

Voda je tista, ki nam pomaga pri preseganju samih sebe. S svojo lastnostjo povezovanja in tega, da se nenehno giblje, ko teče. Gre za načelo prejemanja, ki je enako pomembno kot dajanje in voda nas tega uči.

In okoli 11.8. se začne faza, ko gre Zemlja skozi meteoritski pas in s tem na Zemljo priteka ogromno meteoritskega železa, ki nas bo vodil navznoter, da ponovno nastavimo svoj notranji kompas.
Bodite zavestni v tem času.

Ta čas je še posebej potenten zaradi posebne povezave Leva s Siriusom. Gre za povezavo Siriusa in Leva, ki jo simbolično predstavlja Sfinga v Egiptu, ki gleda v smeri vzhajajočega Siriusa. Svetloba leva, svetlobe naše duše je v tem času na voljo, da jo objamemo v sebi, se povežemo z njo in smo kar smo, božanski v vsej svoji veličastnosti. Ko prepoznamo, da smo svetloba, vstopimo v Zlato dobo, kajti to vedenje živimo iz sebe in ga širimo v svet in postanemo Pot.

V tem času imamo možnost, da ob jutranji helioterapiji, dihanju sonca vdihujemo ne le energijo sonca našega osončja, ampak tudi duhovnega sonca, ki ga predstavlja Sirius. Ta povezanost Siriusa, ozvezdja Leva in našega Sonca ustvarja izjemno močno energijo, ki se zliva na planet in nam je na voljo, da jo uporabimo. Kot pri vseh stvareh je tudi tukaj zavestno zavedanje tega kaj se dogaja in kaj početi v tem času tisto, kar nam pomaga, da v polnosti sprejmemo to, kar je na voljo. Kajti tja kamor gre vaša pozornost, tja gre vaša energija.

Izkoristite ta potentni čas za samozdravljenje in prebujanje sebe.
Bodite nežni s sabo in se predvsem zabavajte.

DIVINE.SI

Meteorski dež Perzeidov

Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Perzeidov, ki bo svoj vrhunec dosegel v noči z 12. na 13. avgust. Poletni večeri so kot nalašč za sanjarjenje pod mlečno cesto in opazovanje zvezdnih utrinkov.

Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 12. avgusta. Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Perzeidov meteorski dež se imenuje zato, ker radiant leži v konstalaciji Perseus. Perzeidi so v grški mitologiji sinovi Perseusa.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.

Meteorski dež Perzeidov ima svoj izvor v delcih, ki jih za seboj pusti komet Swift- Tuttle. Kometi so sestavljeni iz vodnega ledu in delcev kamnin. Ko pride komet v bližino Sonca prične led izhlapevati in s tem se sproščajo manjši delci. Vidimo jih kot kometov rep. Ti delci snovi imajo podobno sestavo in obliko kot meteoroidi. Na ta način se po celotni poti kometa razsujejo meteoroidi obliki meteoroidnega toka. Med kroženjem Zemlje okoli Sonca včasih Zemlja prečka ta meteoroidni tok in na Zemlji takrat opazimo meteorski dež. Meteoroidi z veliko hitrostjo vstopajo v atmosfero, zaradi velikega zastojnega tlaka, ki deluje nanje, se segrejejo in kažejo kot meteorji. Delčki potujejo s hitrostjo 200 tisoč kilometrov na uro proti Zemljini atmosferi. Zanimiv je pojav tako imenovanega. bolida: gre za zelo svetel meteor, ki na svoji poti v ozračje lahko tudi eksplodira.

Meteorski oblak skozi katerega Zemlja potuje vsako leto vsebuje delce, ki so stari okoli 1000 let, novejši delci prahu v toku so iz leta 1862. Meteorski dež Perzeidov opazujejo okoli 2000 let, večina zgodnjih informacij prihaja iz bližnjega Vzhoda. V katoliški religiji ga povezujejo s solzami svetega Lovrenca, saj datum njegovega mučeništva pade ravno na čas v keterem je meteorski dež viden, 10. avgusta.

Meteorski dež je možno opazovati vse od sredine julija, povezan je z odpiranjem Siriusovih vrat, največjo aktivnost pa doseže med 9. in 14. avgustom, kar je odvisno od lokacije toka.

Ko je meteorski dež na vrhuncu doseže količina meteoritov tudi do 60 ali več na uro. Vidni so čez vse nebo, vendar so zaradi poti Swift-Tuttlove orbite najbolj vidni v severni hemisferi.

DIVINE.SI

Boginja Sekhmet

Boginja Sekhmet – Ikona ženske moči

Sekhmet je ena najstarejših in najmočnejših boginj, ki se je pojavljala skozi številne kulture skozi čas.
V egipčanski kulturi njeno ime izhaja iz besede “Sekhem”, ki opisuje univerzalno življenjsko energijo in se prevaja kot “Moč moči.”

Znana je kot “Močna“ ali “Tista, ki ima moč.“
Pravijo, da njena moč ni zemeljska, da prihaja iz starodavnih obronkov vesolja, da bi zbrala svoje izgubljene otroke skupaj, tiste duše, ki so se ločile od nje preden je Zemlja postala ideja v umu boga.

Njeni simboli: levinja, plamen (ki odpira tretje oko), Ankh (ključ diha življenja), Sončni disk, Uraeus (ki predstavlja kobro in s njo dvig življenjeske sile po hrbtenjači), predstavlja kraljevskost, suverenost in božansko avtoriteto.
Barve: rdeča, rumena, zlata in mavrična svetloba
Števila: 8, neskončnost, 3 trojnost

Za tiste duše, ki se povežejo globoko s svojim srcem je Sekhmet kot sijoča vodnica, katere svetloba usmerja z otipljivo prisotnostjo skozi človeško izkušnjo.

Pravijo, da so Egipčani posvojili znanje in prisotnost Sekhmet iz Atlantide, ki jo je prevzela iz Lemurije. Utelešala naj bi babilonsko Ishtar, ki jo v bibliji opisujejo kot Ashtoreth, Anath, Asheraah ali Ester, kraljico nebes in boginjo Kore ki je bila prisotna v številnih kulturah.
V starodavnem bližnjem vzhodu je bila poznana kot Anat, Ashtoreth in Astarte.
V Tibetu je Sekhmet poznana kot Senge Dong-ma, dakini z levjo glavo, “vodnica svetih tantričnih učenj.” Pravijo ji tudi Simhavaktra v Indiji, kjer ima tudi moški odsev inkarnacije Vishnu-ja z levjo glavo, Narasimha.
Kot čista shakti je intimno povezana z Durgo, “varuhinjo ognjenega zublja.” Še eno egipčansko ime zanjo je Nesert, kar pomeni “plamen”. Poznana je kot “prinašalka ognja” in ”tista, ki odpira tretje oko” skozi dvig izvorne moči skozi hrbtenični kanal.

Sekhmet (/ˈsɛkˌmɛt/[1] ali Sachmis (/ˈsækmɪs/), poznana tudi kot Sakhmet, Sekhet, ali Sakhet, je boginja bojevnica pa tudi boginja zdravljenja.
Predstavljena je kot levinja, najbolj ognjevita lovka poznana v Egiptu. Njen dih naj bi ustvaril puščavo.
Bila je zaščitnica faraonov in vodnica v dobrobit.
Ona je mogočna in poznana je kot Tista pred katero zlo trepeta.

Osebno menim, da je bila to interpretacija patriarhalne družbe skupaj s te, da so zanjo verjeli, da je ščitila faraone v bitkah in uničevala njegove sovražnike z ognjenimi puščicami.
Pravili so tudi, da je bila vojna kot balzam za njeno bojevniško srce in da so bili vetrovi v puščavi njen dih.
Zgodnji Egipt jo opisuje kot sončevo boginjo, katere telo je imelo sijaj opoldanskega sonca. Nosila je ime Gospodarica Plamena.

Spomnim se svoje izkušnje s Sekhmet v Egiptu v Karnaku, kjer nam je bilo dano, da smo v majhnem templju opravili zvočno iniciacijo.

Tam sem dobila uvid v to, da je Sekhmet božanski princip, ki ti pomaga najti strast onkraj tvoje jeze in besa.

Pomaga ti, da se zaveš svoje neskončnosti, da opustiš vso identiteto in strahove in pogledaš onkraj iluzije.

Moje srečanje z njo ni bilo nobeno naključje. Do potankosti preračunano srečanje je s seboj prineslo starodavno sporočilo strasti. Izgubljenega delčka moje duše, ki sem ga zamenjala za varnost v svojem življenju.
Pomagala mi je, da sem se povezala z vero, zaupanjem in dopustila duši, da prevzame vodstvo.

V Egiptu, v tej daljni deželi, kjer sem našla svoj dom sem začela hoditi po svoji Poti Ljubezni.

Sekhmet je bila tista, ki je v meni prebudila mojo divjo žensko, mojo izvorno naravo ženstvenosti na katero sem pozabila.

Njena vibracija je mehka, zelo sočutna in nedvomno zelo zaščitniška. Kot levinja je, ki ščiti svoje mladiče.
Njeno sporočilo je bilo zelo jasno: »Postavi svoje meje. Čas je za tvoje popotovanje.«

Vsako leto so Egipčani na začetku leta, ki je po egipčanski tradiciji v času odpiranja Siriusovih vrat, zdaj je to konec julija, imeli festival opojnosti, kjer so plesali, igrali glasbo in s tem pomirili divjost boginje. Ritualno so uživali velike količine piva, da bi imitirali pijanost, ki je ustavila bes boginje.

DIVINE.SI

Kasneje… kdaj je to?

Dan se je komaj začel in ura je že šest zvečer.
Ponedeljek je končno prišel in že je tu petek …
…in meseca je konec …
…in leto se je skoraj končalo. …
…in minilo je 30, 40, 50 let tvojega življenja…
…se zavedaš, koliko ljudi si že izgubila?

Starše, prijatelje, sorodnike in številne prijatelje ter znance.

Ni poti nazaj!!!!

Zato poskusi uživati ​​v času, ki ga imaš!
Ne prenehaj opravljati dejavnosti, v katerih uživaš.

Uvedi barve v svoj sivi vsakdan!
Nasmehni se malenkostim v življenju, ki ti prinašajo toplino v srce.
V miru in zaupanju uživaj ​​v preostalem času.

Poskusi odpraviti besedo “kasneje”.

Bom naredila kasneje…
Ti bom povedala kasneje …
Bom razmislila kasneje …
Vse pustimo za kasneje….

Kasneje je prepozno!

Kajti ne razumeš:
Kasneje je kava hladna …
Kasneje se prioritete spremenijo …
Kasneje čar mine …
Kasneje bo zdravje minilo …
Kasneje se starši starajo …
Kasneje bodo obljube pozabljene …
Kasneje dan postane noč …
Življenje se konča kasneje …
In potem je prepozno …

Torej …
NE pusti ničesar za kasneje …

Ker v tem času lahko izgubiš najboljše trenutke.

Najboljše izkušnje.
Najboljšo družino.
Najboljše prijatelje.

Danes je dan … ♥…ta trenutek je zdaj … ♥

Poglej, če imaš čas, da prebereš to sporočilo in ga deliš naprej – ali ga morda pustiš za kasneje!?

Rman

RMAN (Achillea millefolium)

Ko zagledaš rman, se ti od daleč ne zdi nič posebnega. Ko mu prideš bliže vidiš, da se kobulu podobnemu socvetju, nahaja na desetine cvetov. Ko ga pogledaš pa še bolj pozorno opaziš, da je v vsakem od teh drobnih cvetov, še desetine manjših.

Je odporna in zelo trpežna trajnica. Iz rozete drobno razdeljenih pernatih listov, z ostrim, osvežujočim in nenavadnim vonjem pozno pomladi poženejo do 70 cm visoka, žilava stebla z drobnimi belimi ali roza cvetki v gostih socvetjih. Rman se razmnožuje s podzemnimi korenikami in semeni. Rad ima sončno lego z dobrim odvajanjem vode. Dobro prenaša suše in mraz, le mokrote nima preveč rad.

Za zdravljenje se uporablja nadzemni del rastline, nabran v času cvetenja. Redkokatera zdravilna rastlina združuje v sebi tako veliko moči, kot rman in to je posledica zelo raznovrstnih in številnih snovi oz. zdravilnih učinkovin, ki so v njem. Že v starih časih so ga uporabljali za celjenje ran, kajti hitro ustavi krvavitev in zmanjšuje vnetja. Znan je tudi pri uporabi pri vročičnih stanjih, saj spodbuja znojenje in s tem zmanjša telesno temperaturo. Tudi nahod ustavljajo tako, da skozi nos vlivajo mlačen rmanov čaj.

Ker vsebuje veliko grenčin in eteričnih olj je njegova zdravilnost dobrodošla pri raznih črevesnih, prebavnih in želodčnih boleznih, kot so slab apetit, napenjanje, kolitis, vnetje želodčne sluznice, zaprtje, motnje v jetrih, žolčni krči … Zaradi kalija, ki ga vsebuje spodbuja tudi pravilno delovanje ledvic, povečuje tudi izločanje seča.

Ugodno vpliva na revmo in težave s protinom, izboljšuje in čisti kri, pospešuje pa tudi pretok krvi k srcu, kar olajšuje in podpira krvni obtok, s tem pa je tudi utrip srca lažji.
Prav tako ga lahko uporabljamo pri vseh notranjih krvavitvah. V te namene si pripravimo čaj tako, da 1-2 žlički rmana prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 5 minut. Čaj precedimo in ga pijemo po požirkih preko dneva 3-4 skodelice. Ne sladimo ga, kadar z njim lajšamo kakršnekoli prebavne težave.

Rmanov prevretek je uspešen pri zdravljenju zunanjih ran in čirov, uporablja se lahko tudi za namakanje razpokanih rok, naredimo si kopeli za lajšanje težav z luskavico, kopeli z dodatkom kamilice pa lajšajo še živčne bolečine (nevralgije).

Uporabimo ga tudi pri ženskih težavah, kot so glivične okužbe, vnetja sečil, jajčnikov, blaži neprijetne simptome PMS in menopavze, uravnoveša hormone, krepi maternico in tako zmanjšuje nagnjenost k splavu, krepi ves reproduktivni sistem.

Iz svežih listov rmana lahko iztisnemo sok, ki vsebuje veliko količino klorofila, ki ugodno vpliva celoten organizem, saj ga krepi in utrjuje. Sok pripravimo vsak dan svež, zaužijemo ga 1-2 žlički 3 krat dnevno s pol kozarca vode.

Če imate zelo občutljivo kožo, se vam lahko zgodi, da stika z rmanom ne prenesete. Tudi po zaužitju čaja lahko pride do kožnih izpuščajev. Če se to zgodi tudi ob uporabi zelo mlade rastline, potem se rmanu izognite.

V biodinamiki iz rmanovih cvetov izdelujemo kompostni preparat 502. Rmanov preparat posreduje energije Venere, podsončnega svetlobnega planeta in ima velik vpliv na regeneracijo rastlin in semen. Ker vsebuje veliko žvepla, v tleh ureja procese kalija in dušika. Žveplo je posrednik med silo oblikovanja (nosilec duhovnega) in fizičnim.

Rmanove cvetove nabiramo ob sončnih dnevih na dan za plod, ko je sonce v ozvezdju Leva. Cvetovi morajo biti zelo dobro zreli, nikakor še zaprti. Dobro jih posušimo in hranimo na suhem mestu do priprave preparata spomladi.
Rmanove cvetove takrat navlažimo z rmanovim čajem in z njimi napolnimo mehur jelena. Poln in zaprt mehur nato obesimo na zračen in sončen prostor, kjer visi do jeseni, ko ga zakopljemo v dobro zemljo na globino okoli 30 cm. Spomladi ga zelo previdno izkopljemo, da poroznega mehurja ne poškodujemo preveč. Preparat očistimo mehurja in zemlje, ga dobro osušimo in hranimo v šoti. Naredimo pa lahko seveda tudi vegetabilno različico preparata 502 tako, da namesto mehurja uporabimo zunanje lubje breze.

Čaj iz rmana s katerim škropimo rastline, spodbuja vegetativno rast, cvetenje krepi rastline in povečuje pridelke, koristi tudi žitom. Kadar po toči poškropimo ranjene rastline, se rastline zelo hitro zacelijo, opomorejo in okrepijo.

Patricija Šenekar, Hiška zelišč

Svetilnik v nevihti


“Je čas, ko ocean ni ocean – ni moder, niti ni voda, je nasilna eksplozije energije in nevarnosti: divjost, ki jo lahko prikličejo samo bogovi. Znese se nad otoki, vodo prši čez vrhove svetilnika, kruši koščke klifov. In zvok besnenja pošasti, katere jeza ne pozna omejitev.”

~ M. L. Stedman – The Light Between Oceans

»Jaz sem lani zmrznila.
Šla sem v beg.

Pritiski v službi katerim nisem bila kos, nisem se znala postavit zase, slab partnerski odnos… vse to je povzročilo, da so se moji možgani “skisali”.

Bila sem v depresiji, pa si jo nisem priznala.
Prepozno sem šla po pomoč k zdravnikom.

Ko sem šla, pa sem bila napotena na Center za mentalno zdravje.
Tam so me spustili, čeprav so vedeli, da sem tisto jutro že poskušala s samomorom.

Da je moj oče pred 20 leti naredil samomor.
Pa sem bila spet na kratki bolniški.

Mislila sem, da bom s hojo vse premagala … pa nisem.

Prišel je 20. 11. in nisem zmogla več … mož mi žal ni zmogel pomagati … končala sem pod vlakom, preživela, a sem invalid, brez obeh nog.

Bila sem športna ženska. Vedno družabna… le zase nisem znala poskrbeti.
Prosim, podelite mojo zgodbo med ženske, naj tega ne delajo, naj iščejo rešitve… naj ne naredijo tega svojim otrokom.

Če rešimo 1 življenje, v naši državi so duševne stiske velik problem, ne govorimo o tem, ker nas je sram. Meni pa se je sedaj že toliko ljudi zaupalo, da so na antidepresivih.
Tudi jaz bi bila rešena, če bi me pravilno obravnavali.

Avgusta bom dopolnila 51 let. Težko mi je zelo, a se borim.
Se moram zase in za svoja dva otroka.

Hvala vam za vse. Jaz sem vas že prej spremljala, lani pa je name vplivala tudi korona.
Zaprla sem se vase, svoje stiske nisem delila s prijateljicami. Bodite še naprej tako čudovita.«

Helenina zgodba se me je zelo dotaknila in delim jo, ker iz izkušenj vem eno stvar… tukaj si, da si svetilnik.

In vendar imaš vedno izbiro.

Lahko podležeš pritiskom valov razbesnjenega oceana.
Se počutiš kot žrtev okoliščin.

Ali pa stojiš kot stoji svetilnik.
Ker s seboj prinašaš svojo dušno izbiro in življenjski namen zaradi katerega si tukaj točno v tem času in prostoru.

Če greš skozi težek čas v svojem življenju ali si v težkih odnosih, potem je tala objava zate.

In kljub temu, da bom govorila o svetilnikih, ne bom govorila o novodobnem gibanju, o pozitivizmu in temu da moraš biti vseskozi pozitivna in primer brezpogojne ljubezni, miru in sreče, ko si v življenju soočena s svojo temno nočjo.

Dejstvo je, da smo v obdobju, ko kolektivno potujemo skozi temno noč sistemov.
Stvari razpadajo.

In kljub temu, da mnogi govorijo o temu, kako je potrebno samo biti pozitiven in bo vse ok, največkrat žal ni tako.

So stvari, ki jih vsak nosi v sebi, s katerimi se je potrebno soočiti in ki v tem času, ko je vsak izgubil življenje za katerega je upal, da ga bo živel, prihajajo na površje z divjostjo, ki mnoge preseneča.

Vendar je vse del vsakega posameznika… tako luč kot tema.
Tako pozitivno kot negativno.

In od tvoje sposobnosti, kako se soočaš in kako zmoreš držati prostor za oboje in predelati stvari v sebi je odvisno kako jo boš odnesla v tem času.

Boleče mi je, ko berem ali poslušam zgodbe kot je Helenina.
Veliko jih je.

Ljudje izgubljajo upanje.
In to vodi v izbire, ki so boleče za vse, ne samo za posameznika.

Že desetletja govorim o tem, kako pomembno je dojeti, da je vse v tebi.
In da se vse dogaja zate.

Kar je v tem norem času vse težje prepoznati.
In vendar je to odsev vsega kar človeštvo nosi v sebi.

In to, kar potrebuje preobrazbo ne bo kar samo od sebe šlo.
Tega ne moreš izbrisati ali se temu s pobegom v iluzijo izogniti.
Ne bo kar minilo.

Zato so vprašanja v stilu kdaj bo to mimo, iluzija.

Tukaj si z razlogom.

Za tole si se utelesila.

In spomniti se je treba, da imaš v sebi vse, kar potrebuješ, da se premakneš skozi tole obdobje.

Stabilnost v sebi.
Stik z zdravo pametjo v sebi medtem ko vse nori tam zunaj… to so stvari, ki so v teh časih res pomembne.
In ljubezen.
Ljubezen do sebe.

Kar tisto, kar najbolj vidim je to, kako ljudem meče ven ranjenosti…
….izdajo
…zanikanje
…nasilje in zlorabo
…zapuščenost
…ločenost

Ta zadnja je še posebej aktivna.

Da se izklopiš.
Greš raje v duhovne obvoze, kjer bo vse super in bo nekdo drug poskrbel za vse.
Ali pa igrat igrice, ker se tam ni treba soočati z vsem kar s seboj prinaša življenje.
Romantičen mit o rešitelju, ki te bo rešil zla je utopija.

Zlo je v tebi, je v vsakem od nas.
In na tebi je, da izbereš ljubezen namesto strahu.

Vedno bolj ključno je, da si Varuhinja Ljubezni namesto da se kot ujeta žival bojuješ v prvi vrsti s seboj.

In da ne bo pomote, tudi sama imam preizkušnje v prvem planu.
Hkrati pa vem, da je na meni kako se odzivam.

In paradoksalno je v teh časih nenavezanost na karkoli in neupiranje toku življenja umetnost, ki jo je potrebno usvojiti. To so veščine, ki jih svetilnik daje v prakso.

Jaz vidim in čutim, da vse, vsa orodja, vse kar učim že res dolgo zdaj terja prakso.
Da vse to resnično živiš.

Ker ti izbiraš ali si nemočna ali si močna.
In na tebi je, da držiš svoj sveti prostor.

Videti je kot da se stvari podirajo, ampak vedeli smo, da brez tega, da se podrejo ne moremo priti do temeljev, da bi izgradili novo.

Težava je v romantičnih predstavah kako bi se to moralo zgoditi.
Vendar vsak porod poteka v bolečinah.
Ali to bolečino doživljaš kot kazen ali pa kot prinašalko sporočil je pa stvar notranje naravnanosti.

In tukaj stvari ne moreš posladkati, jih posuti s cukrom in bo boljše.
V sebi se moraš soočiti s svojimi ovirami in s svojo bolečino.
Ona je vodnica skozi tole obdobje.

Žal še vedno nismo na dnu.
Potujemo skozi temen čas.
In tema se poglablja.
Vendar še nismo na dnu.

To govorim že celo leto in pol.
Še vedno nismo na dnu.

In stvari se ne bodo kar čudežno spremenile.

In to, da si kot noj in daš glavo v pesek te ne bo vodilo skozi ta čas brez da bi se bilo potrebno soočiti s tem, kar so ovire, ki jih imaš v sebi.

Veliko tega je programiranje družbe in nedokončane zgodbe na dušni ravni zaradi katerih se vračamo nazaj na Zemljo.

In v takih temnih časih je najboljši nasvet, ki ti ga lahko dam – bodi svetilnik.

Svetilnik stoji.

Tudi takrat, ko okoli njega divja nevihta in valovi pljuskajo čez njegov vrh, svetilnik stoji.

Tole je čas, ko je resnično pomembno, da držiš svoj prostor.
Da si pripravljena na izpade ljudi okoli sebe in držiš meje svojega osebnega prostora.
Da veš, da vsaka nevihta mine.

Svetilnik se ne zapleta z nevihto.
Ne prepričuje je, da naj neha.
Ne moleduje, se ne bojuje niti ne beži pred nevihto.
Svetilnik stoji tam na bregu. Vztraja.

In v vsaki nevihti spoštuje svojo naravo in nevihto, ki divja.

In v času kot je ta, se je pomembno spomniti na to, da si svetilnik.
Ni tvoja vloga da poskušaš popraviti ljudi ali situacije.
Ni na tebi, da kogarkoli rešuješ.
Ni modro, da odkorakaš stran.

So stvari v tvojem življenju od katerih ne moreš preprosto odkorakati.
So odnosi, služba, bolezen, kjer ne moreš pobegniti.

Namesto tega moraš ostati in najti način, kako se soočiš s situacijo ali s človekom.
V sebi je potrebno najti moč, da vztrajaš.

Najti je potrebno načine, kako se soočiti z vse prej kot idealnimi okoliščinami.
Stati v nevihti.

Biti svetilnik v nevihti.

To terja veščine.
Da zapreš okna in vrata.
Poskrbiš, da voda ne pride v svetilnik medtem, ko zunaj divja nevihta.
Da poskrbiš za tisto, kar potrebuješ, da imaš na voljo vžigalice, sveče, toplo obleko in tople odeje, pa dobro knjigo. Modro je imeti ob sebi koga za podporo.

Pomembno je, da imaš skupnost ob sebi.
Skupnost enakomislečih.
Skupnost, ki drži sveti prostor in ga ne razsuva.
Skupnost, ki ve, da ne glede na to, kaj se dogaja v zunanjem svetu, ti izbire odločanja v tebi nihče ne more odvzeti.

Zdaj je čas, ko je modro, da narediš vse kar je v tvoji moči, da ostajaš varna in ustvariš kar se da sijočo prihodnost zase.

V življenju pride čas, ko je potrebno, da si svetilnik ZASE.
Ne za druge, ZASE.

Da siješ luč zase in nase.
Da svojo luč usmeriš navznoter.
Da poskrbiš zase in za svoje potrebe.
Da neguješ najprej sebe.
Zdaj je tak čas.

In ko bo nevihta mimo in bo nebo jasno se lahko pogovarjava tudi o brezpogojni ljubezni in mavricah in pozitivnemu razmišljanju. Prav!?

Dokler pa smo v nevihti, ker ni druge opcije kot ta, da gremo direktno skozi njo, pa je resnično pomembno, da poskrbiš zase in da narediš vse kar je v tvoji moči, da v sebi začutiš varnost in stabilnost. Da si svetilnik.

Če potrebuješ pomoč, da si ta svetilnik, pa me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena