Spomnim se sebe… ko me je kdo vprašal kaj si želim, sem bila zmedena…
Kaj me čisto zares sprašuje? Kaj želi vedeti?
Kaj je pravilen odgovor je bilo moje pod-vprašanje…

V svojem življenju sem si prizadevala, da bi vedela, kaj je prav.
Danes vem, da ženske želimo garancijo, da bodo naše izbire odobrene s strani drugih.
In da so naše izbire »prave«. Preden sploh razmislimo o tem kaj to pomeni za nas in kaj si čisto zares želimo.

Na vseh področjih v življenju ženske – izgled, materinstvo, odnosi, denar, kariera, si prizadevamo, da ne bi kršile postavljenih pravil.
Ženska okleva. Noče se premakniti onkraj meja, ki jih določajo moški standardi in moške želje. To nas ovira, da bi se resnično spoznale s svojimi željami.

Raje smo zaželene kot da bi sledile svojim željam.
In tega se ne zavedamo.

Ženska si želi biti zaželena.
Želi biti izbrana.
Želi biti posebna.

Naučene smo kaj pomeni biti ženska. S strani moških.
Ker je prijetna, privlačna, razgledana, lepa, mladostna ženska zaželena pri moških.
In želiš ugajati. Potrebuješ pozornost in ljubezen.
In že zgodaj se naučiš pri svojem očetu kakšna moraš biti, da si sprejeta.

Vendar ta naučeni del tega kaj pomeni biti ženska pogosto pomeni, da izdaš sebe.
In da si nezvesta sebi in temu, kar ti je resnično dragoceno.
In tega se ne zavedamo.

Biti zaželena je posledica tega, da želi ženska ugajati moškemu in ga zadovoljiti

Ta potreba, da je zaželena vpliva na samopodobo, samozavest in njeno sposobnost odločanja, še posebej na njeno sposobnost, da sledi svojim željam.

S tem, ko želi biti zaželena svojo moč išče v podobi, ki jo ustvarja in ne v izkušnji, v utelešanju tega kdo v resnici je.

Zato sploh ne preseneča, da ženska v vseh svojih vlogah, od hčerke do mame, od ljubimke do žene, od študentke, do delavke in vodje skuša biti privlačna, prijetna, dobra, vredna nekomu drugemu, namesto, da bi resnično odkrila kaj čuti in si želi, zase.

V tovrstnih zavestnih ali nezavednih odnosih od drugih ljudi pričakuje, da bodo poskrbeli zanjo in za njene občutke moči, vrednosti in vitalnosti. In se odreče lastni avtentičnosti.
Temu sledi zamera, frustracija, občutek nemoči, ker svoje potrebe in želje žrtvuje, zavoljo dogovorov, ki jih ima z drugimi.

Ženska želi, da jo drugi vidijo v pozitivni luči – popolna mama, dobra žena, idealna prijateljica, zapeljiva ljubimka, prijazna soseda, ambiciozna poslovna ženska.
Pozabi na to kdo v resnici je in kaj si želi in ostaja ujeta v podobah.

To, da si želi, da bi bila zaželena nima nobene veze s soodvisnostjo.
To ni nekaj, kar naredi zaradi potrebe ali zahteve druge osebe.
Gre za željo po moči in kontroli, ki je skrita.

Namesto, da bi se naučile, kako poskrbeti za svoje potrebe in želje se naučimo, kako poskrbeti za druge.

Kako biti na voljo drugim.
Postaviti potrebe drugih pred svoje.

Verjamemo, da če bomo stvari naredile prav, bodo ljudje to opazili in nas bodo nagradili.
Verjamemo, da bodo ljudje poskrbeli nas, če bomo me poskrbele zanje.
Gremo v razdajanje. V ugajanje. V prilagajanje.

Naučimo se dokazovati, da zmoremo same in da nikogar ne potrebujemo.
Ženska je lahko izjemna, neodvisna, samostojna in zmore vse sama.
In je sama. In je nesrečna.

Ženska moč – njena neodvisnost, odločnost in vplivnost – je še vedno eksotika v najboljšem in nevarnost v najslabšem primeru.
Moči ženska ne more izraziti direktno, ker to vzbuja sumičavost, zmedenost ali strah pri ljudeh, ki jo obdajajo.

In ker moči ne more razvijati direktno, jo večina žensk začne udejanjati indirektno, skozi ugajanje, prilagajanje, razdajanje ali pretvarjanje.

Nauči se, kako držati stvari pod kontrolo s tem, da govori na določen način, se drži na določen način, dela stvari na določen način, namiguje na svoje potrebe, se pritožuje.
Ne pove direktno kaj potrebuje ali kaj si želi.

Izziv je v tem, ker po več desetletjih treninga ženska v resnici sploh ne ve več, kaj si želi.
Pozabila je.

Leta treninga imajo za posledico, da ženska zna uganiti, predvideti kaj potrebujejo drugi in kaj je potrebno za »želen« učinek, a ne vidi tega, kako zelo si prizadeva, da bi bila zaželena. In kako je ujeta v podobo, ki jo je ustvarila.

Zato ni nič nenavadnega, da je prehodu v menopavzo ženska izčrpana.
Ne more več ohranjati ustvarjene podobe.
Podoba se začne krhati.

Ženska je utrujena. Zagrenjena.
Zameri vsem okoli sebe, ker toliko dela in ker nihče ne poskrbi zanjo.

Na prehodu v menopavzo se mora ženska soočiti s tem, kako svojo moč izbire daje v roke ljudem okoli sebe. Prepoznati mora, kako izbira, da je pod vplivom moči drugih.

Ta izkrivljena potreba, da je zaželena je kot urok pod katerim je ženska.

Žensko vodi v to, da je v odnosih, v službi, včasih poročena, kjer je videti, da je stvari izbrala, vendar se v njih počuti ujeta, zaradi česar čuti zamero in za stvari krivi vse okoli sebe.

Ujeta je v začaranem krogu.

Da bi lahko izbrala, kaj si želi, mora imeti dve opcije.
Izbira pomeni, da ima alternativo.
Da reče JA sebi, bo rekla NE drugim.

Kar pomeni, da ne bo zaželena.

Sneti mora rožnata očala in se spogledati z resnico.
In ta je vse prej kot prijetna.

Menopavza ženski sname njena rožnata očala.
In terja od nje, da spozna sebe.
Da se opolnomoči.
Da vzame svojo moč nazaj.
Da se osvobodi.

Da bi se lahko resnično razcvetela.

Iz izkušenj vem, da ženska v svoj razcvet lahko stopi že na prehodu v tridesetih, tam okoli 36-tega leta. Pred petnajstimi leti sem o tem začela govoriti, ker sem intuitivno čutila, da so prva velika vrata oziroma prehod. In naslednja velika vrata so pri petdesetih.

Lahko počakaš in greš mimo prvih.
Lahko počakaš in greš mimo drugih.

Vprašanje pa je kakšna je kvaliteta tvojega življenja, če tvoje življenje furajo pričakovanja in ideje tvoje podobe, ki jo ohranjaš in če vztrajno zatiraš želje svoje Duše.

Kaj si želi ženska?
Kaj si želi zase?

Čisto zares?
Suverenost. Da je kdor je.

In to ne pade z neba.

Prvi korak je, da se ženska prebudi. Naslednji je, da vzame svojo moč nazaj
Tretji je, da se osvobodi uroka zaželenosti.

Na tej poti ti lahko pomagam na dva načina.

Prvi program je Menopavza – tvoja vodnica v žensko moč, modrost in milino. 10-tedenski program, kjer delim osnove tega vračanja k sebi.

Če še nisi v štiridesetih, se pa bližaš prehodu v trideseta, te vabim v program Prebujena, ker vem, da bi pri svojih 36-tih potrebovala to, kar želim podeliti z žensko na prehodu.

10-mesečni program Prebujena je zemljevid skozi tri korake, ki sem jih podelila malo višje.

Začeli pa bova s tem, da ti bom razložila kdo je Pridna Punčka v tebi in kako ovira tvoj razcvet, če se z njo ne spoznaš in pomiriš.
Pa tudi, kako odrasteš v Zrelo Žensko, ki pozna svoje srčne želje in naredi prostor zanje, ter jih zaživi. V svojih štiridesetih, petdesetih ali sedemdesetih.

Izbira je tvoja.
Si zraven?

Leto 2023 je bilo leto izbire – strah ali ljubezen.
Vedno znova smo bili opomnjeni, da smo mi tisti, ki izbiramo, v katerem toku plavamo.

Da gre za aktivno prakso.
Izbereš Ljubezen.
In dihaš Ljubezen.
Vdihneš ljubezen tja, kjer je ne vidiš.

Ti si Kreatrix.
Ti kreiraš svoje življenje.
Ti plavaš v tistem toku, ki ga izbiraš zase.

Zdaj je izjemen čas za kreacijo.
Stojimo na robu prepada. Staro razpada.
To je čas, ki nas vse vabi, da skočimo v neznano.

To terja zaupanje v svojo sposobnost kreacije.
Zaupanje v to, da se bo pojavil most na katerega boš stopila.

Pokrajina se spreminja hitreje kot lahko rišemo zemljevide.
In zdaj ni čas za oklepanje znanega.

Smo v času razpuščanja starega, ko je pomembno, da se podajaš skozi z milostjo.
Z zaupanjem v svojo kapaciteto kreiranja novega.
In ja, potrebujemo veščine, da se skozi ta proces premikamo z milino.

Toliko žensk slišim, ki se pritožujejo nad življenjem, nad otroci, nad partnerji, nad šefi, nad trenutno situacijo in nad vlado.
In ja, vem, časi so res naporni. Stvari niso rožnate.
Korupcija je resnična. In bolečina, ki jo puščajo prepiri zaradi nestrinjanja tudi. Vem iz prve roke.

Vendar kljub vsemu vem tudi, da je točno tale situacija izjemna priložnost, da prepoznaš v katerem toku plavaš.

Ker ne dobiš tega, kar si želiš, s tem, da to sovražiš.
Dokler plavaš v toku strahu, sovraštva, kritike, sojenja, dobiš točno to, kar je tam na voljo.

Premik v tok ljubezni se začne s tem, da ljubiš sebe tam kjer si.
Točno tako, kot si.
Z vsemi napakami, sramom, krivdo, izbereš, da ljubiš sebe.
Tudi vse kaotične in zmedene dele v sebi.

Izbereš, da blagosloviš vse, kar že imaš.
Se zahvališ sama sebi.

In če ne čutiš navdiha, motivacije, ki vznika iz tvojih globin, v tebi… če se ti zdi, da nekaj manjka, je to po vsej verjetnosti povezava s tvojo Kreatrix.
Ja, res je v vsaki ženski.
Na voljo ti je.

Vendar je v speči fazi, če je ne povabiš zavestno v soustvarjanje.

Veš, kako veš, da je aktivna v tebi?
Ker čutiš v sebi živost, radost in željo po ustvarjanju.

Ko tega ne čutiš v sebi in imaš občutek, da nekaj manjka.
Ta občutek, da nekaj manjka te požene v oklepanje znanega.
In če to ne zadovolji tvoje potrebe po varnosti, začneš udrihati po ljudeh okoli sebe.

Živimo v času, ko ustvarjamo stvari, ki še nikoli niso obstajale.
V času izjemne preobrazbe znanega.

V času negotovosti.

In tisto, kar je v tem času ključnega pomena, da usvojiš, je praksa samoizpraševanja.
Česa si ne dovolim čutiti?
Česa ne čutim v sebi?

Čutenje je ključ.

In čutiš takrat, ko si v telesu.
Ko si utelešena.

Ustvarjaj svoje življenje kot umetnost.
Zberi vire, energijo, zberi skupaj svoje talente, zberi skupaj svoje darove.
In kreiraj.

In ko govoriva o kreaciji sveta, gre za soustvarjanje.
Tega ne moreš narediti sama.
Gre za so-ustvarjanje.

To, da lahko vse stvari narediš sama in da ne potrebuješ podpore je laž.
Vsi potrebujemo pričo, nekoga, ki te vidi in ki ti odslika tebe, to kdo ti si.

Živimo v družbi, ki nas trenira v izolaciji, v osamitvi, v tem, da zmoreš vse in to sama.
Na osamitev, na izolacijo gledamo kot na vrlino. Če zmoreš sam, potem si dober in ti dobro gre.
Resnica je, da smo ljudje bitja odnosov.
Kar pomeni, da rastemo in se širimo, ko smo v skupnosti.
Odnosi so izjemno pomembni.

Naj te ne odnese urok gotovosti.
Nič ni gotovo.
Vse je v premiku.

Korak po korak soustvarjamo nov svet.

Prihodnost je v rokah Kreatorjev, kot si TI.

Kreacija niso veliki premiki in kolosalne spremembe.
Kreacija se dogaja skozi majhne vsakdanje stvari.

In pomembno je, da si v toku Ljubezni.
Zase vem, da tega nisem zmogla sama.
Utapljala sem se v toku strahu. Strah me je bilo zamenjati tok.
Potrebovala sem pomoč.
In našla sem jo v skupnosti enako mislečih žensk.

Podpora je tako zelo pomembna.
Konec koncev soustvarjamo.
Najdi svoje pleme, svojo skupnost.

Soustvarjaj zavestno.
Z ljubeznijo, v Ljubezni in ZA Ljubezen.

Potrebuješ prakso, spodbudo, podporo?
Veščine KAKO to narediš?

Pridi na druženje Kreiraj po žensko.
Podrobnosti najdeš >>>TUKAJ<<

Vse v naravi diha.
In dih je sestavljen iz širjenja ob vdihu in krčenja ob izdihu.

Širjenje in krčenje sta neizogibno del življenja.
In zanimiv fenomen, ki se nam zgodi, ko se razširimo onkraj znanega in v svojem življenju dosežemo nekaj novega, nekaj česar nismo pričakovale, nekaj izjemnega je, da se naslednje jutro počutiš kot bi te povozil avtobus. Kot bi imela »mačka« po prekrokani noči.

In to poznam iz prve roke. Krčenje po širitvi, ki se zgodi je nekaj, kar me je presenetilo po našem prvem Mena Kafe-ju. Druženje je bilo izjemno, zelo smo uživale v druženju. In zgodbe, ki so jih ženske podelile so se dotaknile čisto vsake v krogu.

In ker je bilo tako izjemno, bi pričakovala, da bom naslednji dan pod vtisom dogajanja in se bom počutila sijajno.
Pa se nisem.
In dan po tem tudi ne.

Bilo je tako nenavadno, da je terjalo mojo pozornost in šla sem v raziskovanje, kaj se dogaja z menoj.

Dejstvo je, da nisi več ista oseba dan po dogodku, dan po napredovanju, dan po odprtju tvoje prve razstave ali izjemne pohvale, ki jo prejmeš. Vsaka zmaga te razširi.
Pozornost je usmerjena nate kot žaromet, ki te postavi v center pozornosti.

Ko se izpostaviš in sebe deliš z drugimi, ko te pohvalijo ali se zgodi nekaj, kar je zate novo, te bo to razširilo.

In to kar sledi je sesutje.

V sebi čutiš surovost, ranljivost. Kot živec brez mielinske ovojnice čutiš vse in lahko čutiš nelagodje, lahko je neprijetno.

Namesto samozavesti in zadovoljstva lahko v sebi čutiš zaskrbljenost, strah ali celo dvom, ko se poigravaš z mislijo, da so se morda zmotili.
Kar te lahko vodi v spiralo sramu in občutkov krivde.
In najraje bi se pokrila z dekco, se skrila in šla v hibernacijo.

Najbolj osupljivo ob vsem skupaj je to, da moški tega ne doživljajo tako dramatično kot ženske. Običajno se s težavami srečujemo ženske. In to ima opraviti s pogojevanjem, ki smo ga strenirale ženske, moški pa ga niso bili deležni.

Takrat, ko se porineš ven iz svoje cone udobja, ven iz tega, kar ti je poznano, vsakič ko zrasteš in se razširiš, boš izkusila to krčenje, ki sledi širitvi.

Resnica je, da dan po zmagi nisi ista oseba kot pred njo. Nisi ista oseba po svoji prvi razstavi, prvi knjigi, prvem napredovanju, po rojstvu ali po tem, ko si se soočila s kakšno pomembno stvarjo.

Različni deli tebe bodo potrebovali čas, da prispejo v novo realnost.
Ko razširiš svojo kapaciteto prostora, ki ga držiš, je to nekaj novega.
In pomembno je, da to prepoznaš in si daš čas, da se navadiš na novo realnost.

Pomembno je, da držiš prostor za nelagodje, ki je prisotno.

Cikli širjenja in krčenja se v življenju nenehno dogajajo.
Vsakemu vdihu sledi tudi izdih.
Ob vdihu se širiš. Ob izdihu se krčiš.
Mama Gaia diha. Vse življenje diha.

In vendar, ko se to zgodi v naši notranjosti, temu skušamo ubežati.

Tuhtamo o tem, da je nekaj narobe z nami, kot da je krčenje posledica osebne pomanjkljivosti.
Sprašujemo se, kaj je narobe z mano, ko izkušamo ranljivost in krhkost po veliki razširitvi.
Velikokrat dvomimo vase in v svoje sposobnosti in se sprašujemo, če je to posledica nesposobnosti, da bi sprejela več.

Ko se energija, ki si jo usmerila v širitev, začne vračati nazaj v notranjost, je ključnega pomena, da zmoreš držati prostor za to, kar se dogaja.

To je popolnoma naravno. Le da se o tem ne pogovarjamo.
In za žensko je to še posebej velik izziv, ker smo strenirane, da pozornost usmerimo navznoter, v notranje dogajanje, kar lahko vodi v intenzivno napadanje sebe, kritiko, sojenje in zasramovanje.

Dan po uspehu, zmagi, novemu dosežku je pomembno, da greš vase in povabiš vse kar je prisotno vase. Pomembno je, da to sprejmeš in prežvečiš.
In da praznuješ dejstvo, da si se razširila onkraj tega, kar je zate znano in normalno.
Tako kot po prekrokani noči ali bolezni, je pomembno, da poskrbiš zase.

Ponovno se boš razširila in razvila novo normalo zase.
V vmesnem času pa je pomembno, da se ujameš, preden se raztreščiš. Da počivaš. Si narediš toplo kopel. Da ne delaš nič pametnega ali pomembnega, gledaš TV, čajčkaš. Plešeš, greš na sprehod. Ključ tukaj je, da vprašaš svoje telo, kaj potrebuje. Da zaslišiš potrebe, ki so prisotne in slediš temu, kar ti narekujejo.

To kar ne bo delovalo je analiziranje.
To kar ne bo delovalo je kontrola.

Ker ciklov širjenja in krčenja ne moreš nadzorovati. Pa bi jih hotela.
Širjenje s seboj prinaša pozitivne energije in občutja, zato bi želela ostati tam.
Želimo biti aktivni in v premikanju, v širjenju.
Velika večina ne mara ranljivosti, ki jo s seboj prinaša faza krčenja. Zato se z njo bojujemo.

Vendar se vztrajanje v širjenju in ignoriranje klica v krčenje ne obnese.
Vsak vdih neizogibno vodi v izdih.
In če skušaš ostati v širitvi in zadržuješ dih, ker nočeš izdihniti se začne dogajati nekaj res fascinantnega. Energija se začne spreminjati v zaskrbljenost, v stres, včasih celo v paranojo.
Ne moreš se razširiti še bolj, dokler najprej ne izdihneš.

Krčenje je kot zima. Dovoli si, da greš navznoter. Hiberniraj.
Pomlad bo ponovno prišla.

Izziv, ki ga imamo s fazo vdiha in s krčenjem je v tem, ker nas sooči z žalostjo, obžalovanjem, z dvomi, z jezo, ki je že v nas. Krčenje je povabilo v ranjenosti, ki so v tebi. Potrebno je poskrbeti za stvari v notranjosti, ustvariti stabilnost, povezanost, preden greš v novo širjenje.

Zato je pomembno, da prepoznaš kdaj je v ciklični naravi čas za krčenje, čas za vdih.
Da počivaš. Da prisluhneš notranjemu glasu, ki ti šepeta in s tabo deli želje.
Skozi notranje negovanje prideš v stik z odgovori na vprašanja, ki si jih imela.
Sveže ideje vzniknejo iz tega preživljanja časa v svoji notranjosti.

Na tem notranjem mestu miru, v svojem centru, ustvariš gorivo, nabereš energijo za naslednjo fazo širjenja.

Bodi v stiku s sabo.
Spoznaj sebe in svojo ciklično naravo.
Sledi zavestno tem ciklom širjenja in krčenja.
Ko enkrat razumeš, da so ti cikli kot dihanje in zaupaš v to, da bo za vsakim krčenjem ponovno prišla faza širitve, se lahko sprostiš in jim slediš, namesto da jih skušaš potiskati, siliti in se trudiš takrat, ko je čas za počitek.

Napolni svojo posodo, da bi lahko iz svoje polnosti delila z drugimi.
In naslednjič, ko boš soočena z »mačkom« po zmagi se spomni, da si dobila darilo.
Praznuj priložnost, ki ti je ponujena.
Poskrbi zase.

Ko si v stiku s fazo vdiha in izdiha, v sprejemanju širjenja in krčenja, čutiš dinamičnost in ravnotežje. Čutiš povezanost z življenjem.
Prispevaš in zate je poskrbljeno.
Hraniš in si nahranjena.
Si v sprejemanju in daješ.

Povezana s svojo ciklično naravo prispevaš.
Si Darilo ljudem in svetu.
Zato počivaj, ko si povabljena v krčenje, da bi lahko v polnosti praznovala življenje v širjenju.

Želim ti sijajen praznični čas.

Taja Albolena