Eterično olje pačulija je vsesplošno uporabljeno v kozmetični industriji predvsem v parfumih.
Pridobivajo ga s parno destilacijo vseh delov rastline. Njegovo latinsko ime je Pogostemon cablin.

Pačuli je grm velikosti 1meter, z aromatičnimi velikimi zelenimi listi, ki je sorodnica mete. Razširjen je po tropski Aziji, na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji ter v Južni Ameriki. Liste pačulija pred destilacijo fermentirajo, zato pravijo, da je olja pačulija kot vino, izboljšuje se z leti in daje vedno boljšo aromo.

V kozmetični industriji ga uporabljajo kot dodatek za vse tipe kože. Pogosto se ga uporablja kot regulator mastnosti kože in je tako prisoten v precej izdelkih proti aknam. Poleg omenjenega je znano, da deluje blagodejno pri luskavici, ekcemih in odpravljanju prhljaja. Na kožo naj bi deloval odlično regenerativno, pospešuje obnavljanje celic ter je tako aktivna učinkovina v raznih pripravkih primernih za nego manjših ranic, opeklin ali kako drugače poškodovane kože. Deluje tudi blago antiseptično in odganja insekte (repelent).

Pačuli je eden redkih komponent v parfumih, ki ima natančno asociacijo na šesdeseta leta prejšnjega stoletja, na čas hipijev. Pačuli je sestavni del parfumov, ki so bili v tistih časih zelo popularni; Miss Dior, Clinique Aromatic Elixir, Yves Saint Laurent Kouros itd.

Vonj pačulija je lesni, zeleni, z nijansami mah, je težek vonj z jasno nijansko vonja zemlje, kar mu daje mističnost in skrivnostnost. Njegova zanimiva struktura se začne z noto trave, bogatim vinskim srcem in balzamičnim lesnim zaključkom.

S časom olje menja svoje karakteristike in njegova fina sadna nota blaži suho noto začimbe, celoten vonj pa postaja vedno bolj prefinjen. V parfumski indistriji ga uporabljajo v parfumih skupine «chypre»in v orientalskih vonjih, saj se odlično povezuje s senzualnimi vonji ylang ylanga, bergamotke, z jasminom, vanilijo in gardenijo. V moških parfumih ga uporabljajo skupaj z vonji sivke, cedre, črnega ribeza, sandalovine in popra.

Pačuli je znan kot afrodizijak, ki enako močno vpliva na ženska kot na moška srca. Na senzualnost pačulija je prisegala že žena Napoleona Bonaparte, Josephina, ki ji je uspevalo vedno znova zapeljati svojega moža. Pravijo, da je pačuli mešala z mošusom, ambro, jasminom in cimetom ter žefranom, ta ognjena kombinacija pa je premočna za marsikateri nos. planeti u tom trenutku.

Zanimivo je to, da olje pačulija v parfumih uporabljajo kot stabilizator, saj stabilizira vonj in mu ne dovoli, da bi se spreminjal.

V časih šamanov so pačuli uporabljali za odpravljanje tesnobe in depresije. Znano je, da olje egenerira tkiva in jača obrambno sposobnost organizma. Kitajska, malezijska in japonska medicina olje uporablja pri kačjih ugrizih.

Pačuli je eden tistih vonjev, ki ga ljudje ali obožujejo ali pa ga sploh ne prenašajo. V dišeči posodici vam bo pačuli pričaral mistično ozračje, ki je primerno za meditacijo.

ČAJEVEC ali TEA TREE
Latinsko ime: Melaleuca alternifolia

DELOVANJE IN UPORABA:
Uporabo eteričnega olja in izvlečkov čajevca je sodobna fitoterapija odkrila zelo pozno, nekako po letu 1930. Seveda sodi olje čajevca v sam vrh naravne medicine staroselcev Avstralije in Nove Zelandije.
Olje čajevca ima poudarjeno antimikrobno in razkužilno delovanje v že razmeroma malih koncentracijah. Eterično olje čajevca je eno najučinkovitejših za zatiranje bakterij, virusov in glivic. Po nekaterih novejših raziskavah naj bi bil učinkovit proti bakterijam, glivicam in virusom. Zelo pogosto ga zato najdemo v raznih izdelkih za zdravljenje glivic na nohtih in stopalih ali v izdelkih za nego poškodovane kože (manjše rane in vnetja).
Značilno je tudi poživilno delovanje na periferni krvni obtok, kar vse omogoča široko uporabnost v kozmetiki in pripravi zeliščnih pripravkov kot so mazila, toniki, masaže, tinkture, inhalacije. Še posebej je primeren pri negi mastne kože. Ker ne draži kože, ga lahko nerazredčenega uporabite, da z njim namažete akne. Ali pa uporabite tonik s čajevcem.

Pri vnetju sinusov in kašlju lahko eterično olje nakapate na robec in ga vdihavate.
Uporabljamo ga lahko pri negi ustne votline, za zvišanje imunske odpornosti organizma, v primeru ponavljajočih se okužb.
Eterično olje čajevca je dobro raziskano in njegova uporaba je preverjena skladno s predpisi EU.

KRATEK OPIS: Čajevec ali resasta mirta, je grmičasto drevo, ki raste predvsem v močvirjastih predelih Avstralije. Čajevec (Melaleuca alternifolia) nima nič skupnega z grmom čaja (Chamellia thea), razen podobnosti v imenu .

Priporočamo za:

nego lasišča s prhljajem
čiščenje mastne in aknaste kože
nego nog z glivičnimi težavami
nego vnetih dlesni in obzobnih tkiv
nego pri razpokanih ustnicah, vročinskih izpuščajih
nego otiščancev
nego kože po pikih žuželk
nego ustnic pri herpesu
za inhalacije pri virozah in prehladih

Nasveti za uporabo:

Nerazredčeno eterično olje čajevca: herpes, vročinski spuščaj na ustnicah, glivice med prsti na nogah in rokah, kurja očesa.
Razredčeno eterično olje čajevca s kamiličnim čajem: vnetje dlesni in obzobnih tkiv, nega lasišča s prhljajem, mastni lasje.
Razredčeno olje čajevca z olivnim ali sončničnim oljem: akne, ogrci, nečista koža, kožna vnetja, odrgnine, hemeroidi, revma, artritis, protin, bolečine v mišicah, športne poškodbe, nategi, zvini, udarnine.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI ETERIČNEGA OLJA:
Pridobivanje: parna destilacija
Uporabljen del: listje
Poreklo: Avstralija
Vonj: svež, oster, zeliščni, medicinski
Barva: svetlo rumena
Nota: visoka / srednja

Vir: http://www.herbana.si

Eterično olje perunike ali irisa je eno najmočnejših in ne izgublja na kvaliteti z leti. Mnogi ne vedo, da je iris srčna nota in osnova mnogih znanih parfumov. Njegova aroma je mistična, elegantna, nežna in malce hladna. Skupaj z vrtnico in jasminom ustvarja mistične melodije, ki očarajo še tako zahtevne nosove.
Iris s svojo vonjavo odpira tretje oko in je zato zaželeno eterično olje za meditacije, hkrati pa vas bo odprl za dušo.
Simbolika irisa je vera, predano prijateljstvo, ki ga imenujemo tudi Phila, upanje, ljubezen in modrost.

Druga imena: iris, plotnik, petelinov rep, sablja, hlipavec, modra lilija, sabljica, škarjice
Uporabni deli: korenike
Družina: perunikovke
Učinkovine: alkaloid, eterično olje, iridin, čreslovine, sluz, smola, škrob, sladkorje, holin, flavonski glikozid, čreslovine, vosek, sluz, listi: vitamin C.

Zdravilne lastnosti: proti migreni, bolečinam živcev, spodbuja jetra, črevesje, limfni sistem k očiščenju organizma od strupov, posledično pa izginejo mozolji, izpuščaji na koži.
Posebej učinkovita je s kodrasto kislico in gozdnim repincem.

V jeseni naberemo korenino, jo očistimo in posušimo ter zmeljemo v prah. Čajna žlička droge na 1/4 litra vode deluje proti glavobolu, migreni, išiasu, nevralgijam, blaži težave pri trdovratnih prehladih glave. Blaži tudi fantomske bolečine po amputaciji udov. Če čaj pustimo počivati čez noč, da se ohladi in nato pijete nekoliko segretega po požirkih. Pomaga proti trdovratni zgagi, želodčnim in črevesnim težavam, pritisku v predelu jeter in žolča, pospešuje delovanje trebušne slinavke.

Dodaja se grenkim likerjem, v zdravilne namene pomaga pri prehladnih obolenjih, odvaja vodo.

Mazilo iz perunik pomaga pri manjših kožnih izpuščajih. Uporabimo kozje maslo ali “majsko” kravje maslo. Liste perunike grobo razrežemo in sesekljamo v električnem mešalniku, sok stisnemo skozi krpo in ga primešamo mehkemu maslu, dokler se ne obarva temnozeleno. Maslo hranimo v hladilniku, a ga moramo kmalu porabiti, da ne postane žarko. Za kasnejšo uporabo ga lahko zamrznemo v manjših posodicah.

Raznobarvno peruniko (iris versicolor) uporabljamo prav tako pri kožnih obolenjih. Pomaga tako, da deluje na jetra, ki so najpomembnejši organ za čiščenje strupov iz telesa. Lahko jo uporabljamo tudi pri poškodbah kože, ekcemih, pegah, madežih na koži, luskavici. Lahko jo uporabljamo tudi pri zapeki, katere vzrok je nepravilno delovanje jeter ali preskopo izločanje žolča. Uporabljamo korenike.

Prevretek: s skodelico vrele vode prelijemo 1/2 do 1 žličke posušenega zelišča (korenine)in zavremo in kuhamo 10-15 minut. Tekočino pijemo 3 krat na dan.

Raznobarvno peruniko uporabljamo v mešanico z ameriškim slamnikom, navadnim repincem in kodrolistno kislico.

OPOZORILA: Sveža rastlina še posebej korenika so strupeni. Povzroča slabost, bruhanje in drisko.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

Za večino zahodnjakov, njihovo edino znanje kadila in mire prihaja iz svetopisemske zgodbe, da gre za dve od treh daril (druga je zlato), ki so ga modreci podarili ob rojstvu Jezus. Malo se jih zaveda, da sta bili v času rojstva Jezusa, kadilo in mira bolj dragoceni kot zlato.

Kadilo in mire sta bila cenjena zaradi svojih aromatičnih lastnosti v vseh obdobjih. Že tisočletja prd Jezusom je bilo trgovanje z njima v svetu pogosto. Ker so drevesa, iz katerih se pridobivajo obe smoli rasla le na majhnem območju sveta, ni bilo mogoče pokriti velikega povpraševanja in to visoko povpraševanje povezano z omejeno razpoložljivostjo je pomenilo, da sta bila kadilo in mira v tem času, vredna veliko več kot njihove teže v zlatu.

Kadilo

Frankincense (znan tudi kot olibanum) je aromatična smola, pridobljenega iz vrst grmičevja (Boswellia thurifera, B. sacra ali B. carterii) avtohtona samo na severo-vzhodu Afrike in Rdečega morja. Ime ‘kadilo’ je verjetno izšlo iz stavka ‘kadila od Frankov “, po frankovskih križarjih, ki so ga predstavili v Evropo. Beseda ‘olibanum’ verjetno izhaja iz arabske ‘al-Luban’ (‘mleko “).

Kadilo je smol, ki jo zbirajo tako, da zarežejo v lubje drevesa. Debela mlečno bela tekočina, pridobljene nato strdi v grah velika ‘solze “, ki so jantarne barve. Solze in eterično olje (pridobljeno s parno destilacijo iz solz) se še vedno pogosto uporabljajo danes, v kadilu, parfumih in aromaterapiji.

Topel, sladek, bogato smolnat vonj kadila iz smole je bilo zelo zaželeno blago priljubljeno po vsem svetu v Babilonu, pri Asircih,v Egiptu, v Perziji, Rimu, Grčiji in na Kitajskem. Prvi pisani viri omenjajo kadilov v 15. stoletju pr.n.št. v egipčanski grobnici.

Glavna uporaba je povezana s kadilom, seveda, kot sestavina kadila za uporabo pri verskih obredih. Podatki kažejo, da se kadilo uporabljali na ta način že Babilonci, Perzijci, Asirci in Egipčani. Danes je kadilo je še vedno glavna sestavina v mnogih različnih mešanicah kadila.

Za Grke in Rimljane, uporaba kadila ni bila omejena zgolj na dišavo; dom so zadimili s kadilom na žerjavici. Egipčani so imeli tudi druge načine uporabe kadila – zmlet v črni prah, so zažgane ostanke smole, uporabljali za poslikanje veke kot danes uporabljamo svinčnike za ličenje. Kadilo so uporabljali tudi kot parfum saj eterično olje izhlapeva počasi, in je še danes pomembno v proizvodnji parfumov. Solze in eterično olje kadila se uporablja tudi v potpuriju.

Čeprav danes kadila ne uporabljajo v zahodni medicini, so mu bile zgodovinsko gledano dodeljene številne zdravilne lastnosti: zastrupitve s trobeliko, pri raku, bruhanju, griži in vročici je zabeležena, da so uporabljali kadilo. Na Kitajskem, kadilo se še vedno uporablja pogosto kot del tradicionalne kitajske medicine.

Kadilo ima tudi vlogo pri aromaterapija in se pogosto opisuje kot pomlajevalno eterično olje. Vonj kadila, ki ga vdihnete pomirja in pomaga zbistriti glavo; je priljubljena eterično olje za uporabo v času molitve in meditacije. Vdihavanje aromea je lahko tudi koristno pri obravnavanju mnogih simptomov stiske in panike in s stresom povezanih bolezni. Parno vdihavanje je lahko tudi v pomoč pri boleznih dihalnih organov, kot so laringitis, kašelj in katar.

Aromaterapevtska masaža z eteričnim oljem kadila v osnovnem olju, lahko uporabljate na obrazu, vratu in lasišču, Lahko se uporablja za nego kože (še posebej za zrelo kožo), akne, abscese, brazgotine in rane, lahko pa pomaga pri sproščanju napetosti pri glavobolih. Topla kopel, ki vsebuje nekaj kapljic olja kadila pomaga odpravljati posledice nočne more in nenadnih strahov.

Kadilo eterično olje se dobro meša z drugimi olji začimb, citrus olji, baziliko, cedrovino, cipreso, evkaliptusom, brinovimi jagodami, geranijo, sivko, miro, neroli, vrtnico, sandalovino, vetiver in pačuli eteričnim oljem.

Mira

Mira je rdeče-rjava smola z grenkim priokusom (njeno ime izhaja iz hebrejske ‘Murr’ ali ‘maror “, kar pomeni, grenak). Pridobivajo jo iz vrst dreves (Commiphora) doma v Somaliji in vzhodnih delih Etiopije.

Tako kot kadilo, miro zbirajo tako, da zarežejo v lubje drevesa. Smola, ki leze na površje se strdi v temno rumene, rdeče solze, ki se skupaj z eteričnim oljem (pridobivajo ga s parno destilacijo iz solz) pogosto uporabljajo v kadilih, parfumih in aromaterapiji.

Mira je topel, bogat, začinjen balzamični vonj, ki je včasih rahlo grenak, in je bil, kot kadilo, izjemno dragoceno blago, v starih časih. V glavnem so ga uporabljali v procesu balzamiranja, da bi odložili propadanje telesa in zamaskirali ​​ nezdrave vonjave. Tako kot kadilo, je mira je pogosto sestavni del kadila, ki se uporablja pri verskih obredih. Ta povezava skupaj z grenkim okusom mire je predstavljala asociacijo na smrt, trpljenja in žalosti. Legenda pravi, da je bil ogenj, na katerem naj bi feniks umrl, nato pa se ponovno vstal zakurjen z miro in drugimi začimbami.

V svetopisemskih časih so miro, tako v obliki praška in kot eterično olje uporabljali v dragih parfumih.

Miro so uporabljali v številnih zdravilih. V antiki so jo uporabljali za čiščenje ran in šele v 19. stoletju so jo prepoznali kot blagodejno pri zdravljenje kašlja, prehladov, bolečin v grlu, zadahu iz ust, pri boleznih dlesni in gonoreji.

Smola Mire se je pokazala kot protivnetna, protiglivična, protimikrobna in antiseptična, in se danes uporablja v ustnih vodah in zobnih pastah, in v številnih kremah in zdravilnih mazilih za manjše težave s kožo.

Dokler niso uvedli morfija in drugih zdravil proti bolečinam, so uporabljali miro kot analgetik. Mira se danes uporablja kot sestavina v nekaterih kozmetičnih izdelkih, in kot aroma v hrani.

Tako kot kadilo, tudi miro pogosto opisujejo kot pomlajevalno eterično olje. Mirino eterično olje se lahko uporablja za zdravljenje kožnih težav (e.g. ekcem, dermatitis, brazgotine, rane), razjede v ustih, ustne okužbe in bolečine v grlu, ter pri glivičnih okužbah, kot je atletsko stopalo in soor. Eterično olje se dobro meš s cedrovino, koriandrom, cipreso, kadilom, geranijoe, brinom, limonsko travo in pačulijem.

Zaključek

Kadilo in miro sta cenjena zaradi svoje dišave že od antičnih časov, in tako zavzemata pomembna mesta v dolgi zgodovini dišav. Kljub njihovi starosti, ti edinstveni aromi še vedno vplivata na naša življenja, in njun simboličen pomen ju je zapisal v zgodovino.

Vir: bansi.si