V zadnjem času je recesija ena izmed najbolj pogosto uporabljenih besed. Lahko bi rekli, da je v zadnjem času recesija kriva za vse tegobe tega sveta, torej je zelo priročen izgovor za vse tiste, ki jim v življenju stvari ne tečejo tako, kot bi si želeli. Toda kaj je v resnici recesija?
Recesija v ekonomiji pomeni nazadovanje; pomeni občasno upočasnjevanje v proizvodnji neke države čemer sledi upada gospodarske rasti. Recesija ni tako globoka in resna kot je depresija. Ponavlja se v ciklih, običajno se začne v eni državi in se nato v nekaj mesecih širi naprej. Trikrat D pri recesiji pomeni dolžino, globino in širino, ki jo zaobjame s svojim vplivom. Vendar pa tako kot vedno po dežju posije sonce in tudi recesije bo enkrat konec. Večina jih upa, da bo to čimprej.
Že mesece govorimo o tem, da moramo zamenjati vrednote, da je kriza nastala ker stare vrednote nekako ne držijo več, novih pa še nismo postavili.
To krizo identitete lahko prepoznamo povsod, v medsebojnih odnosih, v poslovnih odnosih in ko ti nekdo vzame tisto, kar ti je bilo do sedaj mašilo, ki je zapolnjevalo notranjo praznino, in za mnoge je to zgolj denar in materialno, je kriza identitete zelo huda. Dejstvo je namreč, da če svojo lastno identiteto vežemo na nekaj, kar je zunaj nas in nam nekdo to vzame s tem izgubimo občutek za samega sebe, kar vodi v osebno krizo in notranjo izgubljenost.
Vrednote so dejansko kategorije pojavov, ki jih cenimo. Lahko bi rekli, da gre za prepričanja o tem, kaj je dobro oz. prav in za kaj si je vredno prizadevati. Med vrednote štejemo ljubezen, mir, prijateljstvo, zdravje, življenje, vrstni red prioritet pa si določa vsak posameznik zase. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. V vrednotah se kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj.
Aksiologija je znanost, ki raziskuje človeške vrednote in nam pomaga odkriti notranje vrednostne sisteme, ki vplivajo na našo percepcijo, odločitve in akcijo. Pomaga nam razumeti zakaj delamo to, kar delamo.
V razvoju človeške civilizacije so etični koncepti igrali osrednjo vlogo. Koncept vrednost služi človeku pri izpolnjevanju samega sebe, pa tudi pri vrednotenju dejanj drugih ljudi. Za razmišljanje o vrednotah pogosto uporabljajo grško sestavljenko aksiologija, ki pomeni áxios – vreden in lógos – beseda, znanost. Že v antiki so vrednote videli v takšnih pojmih, kot so dobro, lepo, resnično, pravično, krepostno. Aksiologija je del etike.
Vrednote
Vrednota je psihološki koncept, ki ga najdemo v sociološki psihologiji. Prerez vseh pogledov skozi zgodovino človeštva kaže, da je o vrednotah mogoče zares ustrezno govoriti v ožjem smislu v razmerju do temeljnih zahtev človeške narave: čut za dobro in čut za pravičnost.
V stroki razlikujejo uporabo pojma vrednota v ožjem in v širšem pomenu. V ožjem smislu vrednota označuje le najsplošnejši pomen dobrega, želenega ali vrednega. Gre za neke vrste zbirni pojem vsega dobrega. V širšem smislu pa je vrednota oznaka za osnovne vrednostne pojme, kot so dobrota, lepota, pravičnost, ljubezen, resnica, krepost in svetost. V najširšem smislu so vrednote začeli klasificirati na področja, kot so običaji, moralnost, religija, umetnost, znanost, ekonomija, politika in pravo.
Gre dejansko za zbirko praktičnih pravil ali življenjskih maksim, za določen način obnašanja, ki veljajo za določeno osebo in določene okoliščine. Tako poznamo profesionalni kodeks, institucionalni kodeks, lokalna pravila, zakone na nivoju naroda in zakone pravne ureditve. Pri teh kodeksih pa gre za »pravilnost« na bolj generalni ravni vrednot, ki same po sebi niso tako univerzalne kot so človeške vrednote. To je zaradi tega, ker nimajo stalnosti resnice in trajanja. Zakoni in kodeksi se namreč spreminjajo skupaj z družbo in pogoji. Človeške vrednote pa so vedno del človeške psihe.
Vrednota je nekaj, kar je dobro
Odločitev za dobro in pravično ter zavračanje slabega in krivičnega človeka absolutno zavezuje. Iz tega brezpogojnega bivanjskega jedra je mogoče izvajati različne vrste vrednot na osebnostni in družbeni ravni. V večini civilizacij in religij sestavljajo samo jedro vrednostnega sistema: vrednota življenja, glas vesti, potreba po pravičnosti, osebno dostojanstvo, osebna identiteta, čut za svobodo, sočutje do šibkega in pomen človeškega dela. Ljubezen in zvestoba na splošno veljata kot najvišja ideala, toda v vsaki družbi se najbolj očitno manifestirata v družinskih razmerjih. Nič čudnega torej, če v vseh civilizacijah družina spada med temeljne vrednote.
Vrednote skozi zgodovino
Teologi in psihologi so se skozi zgodovino pričkali okoli vprašanja vrednot. Vsak je imel svoj način identifikacije kaj sploh so vrednote, zakaj in za koga so. Vsak je razvil svoj set pravil in razlogov za in proti raznolikosti človeškega vedenja in prizadevanj. Vsak poskus uvedbe enega sistema vrednot, ki bi združil vse glavne religije in kulture sveta bi bil zaman in bi verjetno deloval kontraproduktivno.
Tako se skozi zgodovino pojavlja kar nekaj glavnih kategorij vrednot glede na zgodovinska obdobja in glede na kulturna in religiozna izročila. Trojica antično grških vrednot je; pulchrum (lepota), verum (resnica), bonum (dobrota, plemenitost). Sokratovsko-platonovske vrednote so na čelu s pravičnostjo tudi prijetnost, znanje, estetska izkušnja, lepota, resnica, krepost, harmonija, ljubezen, prijateljstvo in svoboda. Nato so to starozavezno judovske vrednote, povzete v desetih božjih zapovedih. Potem je trojica krščanskih vrednot nove zaveze; vera, upanje in ljubezen, ki jih krščanstvo razglaša za kreposti. Sledijo temeljne vrednote francoske revolucije svoboda, bratstvo (solidarnost) in enakost, se pravi, tako imenovane buržoazne (meščanske) vrednote. Poznamo tri socialistične vrednote delo, oblast in čast, povzete v geslu; Delu čast in oblast.
Človek je svobodno bitje
Prednost sodobne evropske civilizacije in velikega dela svetovne civilizacije je izrazito osebnostna naravnanost naše kulture. Človek je osebnost kot svobodno bitje in nosilec vrednot. Kot osebnost je človek sploh najvišja vrednota, ki vključuje čut za dostojanstvo, svobodo, solidarnost, sočutje. Najvišji ideal človekovega bitja je mir, ki ga ustvarja sprava. Le priznavanje in uresničevanje vrednot lahko ljudi povezuje v skupnost, ki predstavlja mir na zemlji. Človeštvo ne more preživeti brez priznanja in uresničevanja vrednot. Nesporno je prepričanje, da je osebnostno načelo v razumevanju človeka in družbe najbolj zanesljiva obramba pred nevarnostjo ideologizacije, determinizma, kolektivizma in etatizma. Ni torej naključje, da so te vrednote prišle v deklaracijo Združenih narodov.
Pet ključnih vrednot človeštva skozi čas
1. Ljubezen v tem pomenu jemljemo zelo široko, kot nego in skrb za druge. Lahko bi rekli, da je to vrednota, ki je povezana z skrbjo in spoštovanjem do drugih in za okolje. Gre za širši pojem, ki se ne povezuje s čustvom ali stanjem uma, za empatijo, kreacijo in božanskost. Patriotska ljubezen je do države, resnično bratstvo je ljubezen do človeštva na sploh, skrb in spoštovanje do narave je ljubezen kreacije in predanost je ljubezen do Kreatorja. Ljubezen je univerzalen občutek človeške duše ali psihe.
2. Resnica v stvareh ni le odraz volje in želje posameznika, temveč je neodvisna od želja, mnenje in interesov. Resnica ima tako individualen kot skupinski aspekt. Tako kot je resnicoljubnost posameznika osnova varne družbe, je napor skupine usmerjen v resnico o življenju in kozmosu, ki ga predstavljajo znanost, psihologija in pravo. Dokaz o tem kako pomembna je resnica kot vrednota, pa je dejstvo, da nihče ne mara, če ga imenujejo lažnivec, kar velja tudi za večino lažnivcev. Drugo dejstvo pa je, da je precej težje vzdrževati laž kot ohranjati resnico, kajti ena sama laž vodi k celemu nizu laži, katerih kompleksnost je pogosto nepredstavljiva.
3. Mir je odsotnost motenj, nasilja, vojne. Brez resnice, skrbi za druge in pravičnosti lahko vzniknejo konflikti in mir je ogrožen ali izgubljen. Osebno ga lahko prepoznamo kot mir uma, medsebojno spoštovanje ter zadovoljstvo prijaznosti in strpnosti. Kot univerzalno sprejeta pozitivna vrednota, je mir povezan z izkušanjem harmonije, uravnovešenem vendar hkrati tudi dinamičnem mentalnem stanju. Gre za kontrolo uma, pozitivno držo skupaj z umirjenostjo uma. Blaženost, ki ni odvisna od zunanjih čutov ali fizičnih pogojev, je visok izraz umirjenosti.
4. Odgovornost kot človeška vrednota je povezana z ne-nasiljem kot dolžnostjo do narave življenja na splošno. Gre za tendenco, ko se želiš izogniti povzročanju škode bitjem ali njihovem okolju, spoštovanje ekosistemov in naravnega okolja ter za preprečevanje onesnaževanja, izrabe, zlorabe in prekomernega izkoriščanja. Gre za vrednoto, ki nas sili da se umaknemo iz neetičnega vmešavanja v življenjske procese. Vedenje kaj je resnično v povezavi z vpogledi v kaj je dobro je osnova za korektno delovanje. To najdemo tudi v konceptu dharme, akcija v soglasju z univerzalnimi zakoni narave.
5. Pravičnost je socialna vrednota, katere cilj je razrešiti in zmanjšati konflikt, z upoštevanjem principov negovanja, skrbi in ne-nasilja. Pravo kot ga poznamo temelji na principih pravičnosti in Sokrat ter Platon sta to vrednoto postavljala na prvo mesto. Ima pa dolgo zgodovino in se je v obliki človeških pravic formalizirala v Ženevski konvenciji leta 1948. Pravičnost je vrednota, ki zaobjema večino aspektov socialnega življenja; zaščito, previdnost, budnost, razumevanje resničnih potreb, empatijo in ščiti osebno integriteto posameznika.
In kam naprej ?
Torej je pred nami zanimivo obdobje. Za mnoge ljudi, predvsem mlade, ki so zrasli v času menjave sistemov, rušenju starega in pehanju svojih staršev za materialne dobrine, je to obdobje izjemno kaotično. Prijateljskih vezi ne poznajo, pristnih prijateljev ni več, vse je požrla tekmovalnost in pehanje za tem kdo bo boljši. In kaj se zgodi, če ti to vzamejo in te naenkrat postavijo v pozicijo, ko izgubiš edino vrednoto, ki si jo poznal? Odgovor lahko poiščete v časopisih, v nasilju, v vsej temi, ki hodi na površje v zadnjem času.
Vendar pa je pomembno to, kaj bomo z vsem tem naredili, kakšna bo naša izbira in naša usmeritev za naprej. Dobre, stare vrednote kot so mir, ljubezen, milina in svoboda imajo svoje mesto v tem času tukaj in sedaj ne glede na to, kako oguljeno se slišijo.
Pripeljimo jih torej nazaj v svoja življenja in ustvarimo to o čemer govorijo mnogi…NOVO ZEMLJO.
Zapisala: Taja Albolena
