Hermann Hesse
ŽIVLJENJE, KI SEM SI GA SAM IZBRAL
Preden sem prišel v to zemeljsko življenje,
sem videl, kako naj bi potekalo:
tu so bile skrbi pa tudi žalost,
bila je revščina in breme trpljenja.
Tu je bila razvada, ki naj bi se me polastila
in zmota, ki sem ji zapadel,
videl sem naglo jezo, ki sem jo kuhal
pa še sovraštvo in domišljavost, ponos in sramoto.
Toda gledal sem tudi veselje tistih dni,
ki so bili polni svetlobe in lepih sanj,
ko ni bilo več tožb in težav
in je povsod tekel vrelec darov.
Kjer ljubezen podarja tistemu, ki je
še vezan v zemeljski obleki, blaženost osvobajanja;
kjer je človek premagal človeške muke
kot izbranec višjih duhov.
Pokazal mi je slabo in dobro,
pokazal mi je kopico mojih slabosti.
Pokazal mi je rano iz katere krvavim,
pokazal mi je dolino pomočnikov angelov.
In ko sem tako gledal svoje prihodnje življenje ,
sem zaslišal neko bitje, ki me je vprašalo,
kajti ura odločitve bije zdaj.
Še enkrat sem pretehtal vse hudo –
»TO JE ŽIVLJENJE, KI GA ŽIVETI HOČEM!«
sem odgovoril z odločnim glasom
in tiho sem vzel nase svojo novo usodo.
Tako sem se rodil v ta svet,
tako je bilo, ko sem stopil v NOVO življenje.
Ne tarnam, čeprav mi večkrat ni všeč,
saj sem ga pred svojim rojstvom SPREJEL.