Majhen fant, ki se je večkrat slabo obnašal, se je nekega dne močno razburil. Njegov oče, ki je bil pameten človek, mu je dal vrečko polno žebljev ter mu naročil, da naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije žebelj v ograjo na vrtu.

Prvi dan je deček zabil v ograjo 37 žebljev. V naslednjih nekaj tednih se je že naučil bolje obvladati svojo jezo in število žebljev, zabitih v ograjo, se je počasi,  a občutno zmanjševalo. Ugotovil je, da je celo lažje obvladovati jezo, kot zabijati tiste žeblje v ograjo…

Končno je prišel dan, ko se deček ni nič razburil in tako tudi ni zabil nobenega žeblja v ograjo. Z navdušenjem je to povedal svojemu očetu. Ta ga je pohvalil in mu predlagal, naj zdaj iz ograje izpuli en žebelj vsak dan, ko mu bo uspelo obvladati svoje obnašanje.

Dnevi so minevali in deček je končno lahko svojemu očetu ponosno povedal, da je odstranil vse žeblje. Oče je svojega sina prijel za roko, ga odpeljal do ograje in mu rekel: “Dragi moj sin, zelo dobro si se odrezal in zares sem ponosen nate. Ampak poglej vse te luknje v ograji. Ograja nikoli več ne bo ista. Kadar v jezi ali besu izrečeš stvari, ki jih sicer ne bi. Te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Človeka lahko zabadaš z nožem in kasneje nož tudi izvlečeš iz njega. Potem mu sicer lahko neštetokrat poveš, da ti je žal, vendar rana ostane za vedno. Besedne rane prav tako bolijo kot fizične..”

Fantek je razumel, kako močne so bile očetove besede. S sklonjeno glavo se je obrnil k njemu in mu rekel: “Očka, upam, da mi boš odpustil vse luknje, ki sem jih naredil v tebi.”

Pravi prijatelji so tako redki, kot so redki dragulji. Prijatelji te pripravijo do smeha, prijatelji te poslušajo, prijatelji te opogumljajo, ko ti gre slabo, imajo zate lepe in vzpodbudne besede in njihovo srce je tebi vedno odprto. Zato bodi pozoren kako delaš z njimi!

“Izbiraj jih previdno, kajti besede imajo večjo moč kot atomske bombe. ” -Pearl Strachan