Fenomen, ki ga v zadnjem času opazujem v svetu okoli sebe in se mu čudim je povezan s patriarhatom in načinom, kako le-ta vpliva na ženske. Ženske smo večinoma mnenja, da je v 60tih letih prejšnjega stoletja prišlo do osvoboditve ženske. Vstop žensk na trg delovne sile je resnično pomenil napredek in začetek finančne neodvisnosti žensk od moških, vendar pa so se s tem patriarhalni mehanizmi sodobnega kapitalizma prestavili na manj vidno raven.

Fascinira me, kako se patriarhat kot zavest prilagaja trendom v svetu in trenutni trend v svetu je ženstvenost. Ženske si srčno želimo biti bolj ženstvene. In vendar ogromno žensk s katerimi prihajam v stik verjame, da so na dobri poti, če nosijo krila in visoke petke, se ličijo in poskrbijo za zunanji vtis.

In boli me, ko sem priča ukalupljanju žensk v točno določeno podobo tega, kaj ženstvenost pomeni.

Ženstvenost je postal sodobni trend.

Znotraj patriarhalnega pogleda na svet, je ženska vrednost povezana z zadovoljevanjem zunanjega sveta. Ženske smo tiste, ki se urejamo zaradi potrditve, da smo ok in dejstvo je, da je v sodobnem svetu mnenje drugih žensk precej bolj cenjeno od mnenja moških. Me smo tiste, ki nas je strah, kako bomo sojene, kritizirane, če ne bomo urejene.

Ženske poskušamo biti “vroča, seksi, sočna boginja”,  ki lahko ima vse kar si želi. Poznam aroganco te persone. Žensko, mrho, ki zapeljuje, manipulira, ki vedno doseže vse, kar hoče. Tisti del v notranjosti čisto vsake ženske, ki ponižuje moške, ki je jezna na moške ali pa dokazuje, da ona zmore vse sama. Tisti aspekt, ki tekmuje z drugimi ženskami. Njena jeza je usmerjena na mnogo stvari, najbolj pa jo moti patriarhalni sistem, ki igra fiksno igro, ki žensk ne gleda kot enakovredne moškim in to ni fer. Uživa, ko najde napake pri moških, da jih lahko napada z informacijami, ki jih ima.

Poniževanje in zaničevanje sta njeni najljubši orodji. Česar se ne zaveda je, da sovraži tisto, česar jo je najbolj strah v njej sami. Ustvarja visoke standarde zase in za vse okoli sebe in kljub temu, da doseže vse, kar si zada je vedno znova na koncu izpraznjena, izgubljena in predvsem vedno bolj zagrenjena.

Sera Beak to imenuje “ponarejena ženstvenost”. Ali patriarhat, ki nosi kostum “boginje” v ženskem poslovnem kostimu in visokih petkah. Sera pravi, da je patriarhat zavest, ki je del čisto vsakega posameznika. In v ženskah ta zavest nosi kostum Boginje in poslovni kostum.

Pomembno je, da si pozorna na to, kako se patriarhat skrije in kako je navzven videti, kot da ženska predstavlja ženstvenost, vendar ta ženstvenost vidi le svoj prav in vsi ostali se motijo, ta ženstvenost je pogosto nasilna, vsiljuje svojo “religijo” in na moški način “varuje” tisto, kar je njeno.

Eno najtežjih popotovanj na poti prebujanja božanske ženstvenosti je prepoznavanje nezrelega ega in vseh njegovih načinov nadzorovanja, kontrole, da bi resnično omogočila božanski ženstvenosti, da zasije iz tebe v svet.

Ego je ena od tistih struktur človekove psihe, ki je najmanj razumljena. In tako dnevno naletim na ljudi, ki mi razlagajo, da se je treba ega znebiti in režejo vezi z njim ter se sploh ne zavedajo, da je zdrav, razvit ego ključnega pomena za naš obstoj. Vendar nerazvit ego ni pravi kanal za to, da bi skozenj lahko tekle zrele, zdrave arhetipske energije, da bi se iz tebe lahko izrazile v svetu. In to se zelo lepo kaže ravno pri pasji ženski, ki jo bolj poznamo pod izrazom “bitch”.

Ženstvenost ne pomeni, da moškega ponižaš, mu vzameš dostojanstvo, ga ne spoštuješ in iz njega narediš copato. Ženstvenost ne pomeni, da s svojim moškim manipuliraš, ga zaničuješ in si kruta do njega. Ne.

Zrela ženska, ki je v sebi objela vse aspekte sebe in ne pričakuje potrditve iz zunanjega sveta ne sodi, temveč zna razlikovati zrnje od plev.  Ona ne projicira, temveč vidi kaj je njeno in kaj ni njeno. Zato ne projicira svojih ranjenosti in nerazrešenih notranjih konfliktov ven na druge, pa naj bodo to moški ali ženske. Ne ujame se v čustvene sprožilce znotraj sebe, ker jih pozna.

Zrelost ženske je premosorazmerna s tem, koliko pozna svoje sence v sebi, koliko je budna, prisotna in se zaveda, da ona izbira, kateri arhetipski del se izraža skozi njo. Če želiš resnično zaživeti svoj polni potencial kot ženska, moraš prepoznati svoje senčne dele v sebi, se z njimi pomiriti, jih objeti v sebi in si povedati resnico, drugače se vedno znova vračaš v te nezrele strukture v svoji notranjosti in si mnenja, da si žrtev ljudi, stvari in okoliščin v svojem življenju.

Arhetip kraljice sede na svoj notranji prestol in je pomirjena z vsemi ostalimi aspekti tvoje Biti. Ni vzvišena, naduta in ne išče potrditve v zunanjem svetu. Dol ji visi za slavo, prepoznavnost, za nagrado iz zunanjega sveta. Naučila se je, da se ne kaznuje in ne nagrajuje, presegla je polarnosti, ki zahtevajo vedno več in več. Željo po več je zamenjala s tem, da uživa v tem, kar ima. Je empatična in zna poskrbeti za čisto vse svoje podložnike v sebi. Ona je kraljica svojega vesolja. In ženska, ki stopi v svojo kraljico in jo živi ne tekmuje z drugimi ženskami za svojega kralja. Pozna svojo vrednost in ve, da bo z njo tisti kralj, ki jo bo videl, cenil in bo voljan soustvarjati z njo.

Zato bodi pozorna na tega “pasjega sina” patriarhata, kot mu pravi Sera Beak, ki se skriva in nosi masko sodobne boginje. Bodi pozorna na to komu verjameš, koga poslušaš, komu slediš, kajti pogosto je tisto proti čemur se najbolj borimo, tisti, česar nas je najbolj strah točno tisto s čimer imamo opravka, pogosto zamaskirano v vlogi, ki si jo najbolj želimo.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena