V zadnjih letih vedno bolj opažam, kakšne težave imamo v medsebojnih odnosih – ženske z moškimi in obratno – enostavno zaradi tega, ker ne razumemo svoje izvorne narave. Ženske smo bitja energije, čustev in lepote. Moški na drugi strani so bolj tehnično naravnani, fokusirani in praktični. Zase radi rečejo, da so enostavna bitja in da smo ženske tiste, ki kompliciramo. Dejstvo je, da se moški fokusira na eno stvar naenkrat, medtem, ko ženski možgani omogočajo ženski, da ima pregled nad celim prostorom. Poudarek je na pregledu, kajti pogosto ta pregled začnemo izrabljati za kontrolo in nadzor, ko prevzamemo moški način delovanja in se hočemo fokusirati. Celo večnost sem rabila, da sem prišla do tukaj, kjer sem danes, da vsaj približno razumem razliko med spoloma in da vsaj malo razumem moške. Bila bi nadvse navdušena, če bi že prej imela vse to razumevanje, ki ga imam danes, ker bi brez dvoma svoje odnose z moškimi bolje razumela in bi verjetno marsikaj naredila drugače, vendar sem kjer sem. Rabila sem štiri desetletja, da sem dojela kako ustvarjati harmonijo v partnerstvu na način, ki mi omogoča, da je v mojem odnosu vsak dan lepše in boljše. In temu razcvetu ni nikoli konca. Kar me vsak dan znova navdihuje.

To kar želim predstaviti danes je razlika med tem, kako moški in ženske (naj mi oprostijo vsi, ki jim gre na živce moje posploševanje) gledajo na življenje. Sem čistokrvna Ženska in to dejstvo sem sprejela pred 5 leti, ko sem doživela razpad mojega življenja in sem dojela, da enostavno ne morem več voziti tega avtomobila na način kot sem ga. Bila sem bolj moška od moških samih in izjemno nesrečna, ne glede na vse svoje dosežke in številne uspešne projekte in vse kar je bilo »videti« v zunanjem svetu. V sebi sem umirala, na obroke. In bila sem že čisto na koncu, tako močno sem zatrla svojo izvorno naravo.

To kar sem dojela v zadnjih letih je, da smo ženske bitja procesov. In to pogosto slišim v svojem življenju v vse prej kot lepi različici. Kritika, ki sem je bila pogosto deležna in ki me je vedno znova dajala na obrate, se je glasila: »A bi lahko že enkrat nehala procesirati!« Vedno znova sem poslušala to kot grajo in ob tem sem se počutila »krivo«. Najraje bi kar evaporirala s planeta. Pravzaprav me je bilo sram, da sem ženska, imela sem občutek, da je z mano nekaj hudo narobe, ker ne znam stvari v svojem življenju reševati drugače kot skozi procese. Res sem se leta trudila, da bi se spremenila. Opominjala sem se in se vsakič znova kaznovala, ko sem se ujela, da spet procesiram. Pojma nisem imela, kako močno sem zanikala in zlorabljala svojo izvorno naravo in kako zelo sem ranila svojo Žensko Dušo, ko sem poskušala ugajati in ustreči svojemu moškemu.

Še vedno se kdaj soočim s to bolečino v sebi, ko se spomnim, kako močno sem se trudila, da bi ustregla in se prilagodila. In kako sem se trudila, da bi prevzela moško paradigmo projektov, pa mi kljub moji vztrajnosti ni in ni uspelo. In tukaj moram povedati eno izjemno pomembno dejstvo … ženske smo fenomenalne v tem, da usvojimo čisto karkoli si zamislimo. Tako zelo smo prilagodljive, da uničimo same sebe v želji, da bi se prilagodile in da bi ustregle drugemu. Še posebej, ko gre za nekoga, ki ga imamo resnično rade.

Uh, boleče spoznanje, še vedno. Ker ženske ne poznamo svoje izvorne narave funkcioniramo kot moški in jemljemo svoje procese kot projekte. Mislimo, da smo vanje vstopile, in jih tudi zaključile, pojma nimamo kaj naj počnemo z nagrado, ki sledi vsakemu projektu in potem se čudimo, ker nas ista “jajca” še leta kasneje zasledujejo. Ker to, kar se nam dogaja, niso projekti, zato ženske znorimo, ko nam moški ponudi rešitev, ker ne vemo kaj z njo početi, ker rešitev ne zaključi našega procesa tako, kot zaključi moški projekt.

Naj malce osvetlim zadevo. Moški možgani delujejo na tak način, da ko se moški posveti eni stvari in vanjo usmeri vso svojo pozornost, dela to eno stvar. Brez dvoma ste že kdaj zmotile svojega moškega medtem, ko je gledal nogometno tekmo, ali pa košarko, ta je bila aktualna še pred dnevi. »Dragi, bi lahko naredil xyz?« »Ne zdajle ne morem, a ne vidiš, da gledam tekmo!« Ne pusti se motiti. Vsa njegova pozornost je usmerjena na eno stvar. In če je stvar, v katero je absobiran na lestvici njegovih vrednot zelo visoko, težava s katero se soočate pa zanj nepomembna in ne toliko alarmantna, da bi pritegnila njegovo pozornost, jo bo zlahka spregledal in preslišal. Ženske, vam je to poznano? Če zmotite moškega v njegovem najljubšem momentu pred televizijo in vztrajate pri svojem, ker ste se pač tako odločile in potem vam moški ustreže zgolj zato, da bo »mir pri hiši« ste lahko sigurne, da v njemu vse jeza, bes in zamera, ker ste ignorirale njegovo potrebo po blaženosti, ki jo doživi vsakič, ko njegovo najljubše moštvo zabije gol ali koš. Je res ali je res?
Moški so bitja projektov. Ko ga prosite, naj nese smeti ven, je to zanj projekt. In projekt ima štiri zelo pomembne faze; začetek, trajanje, zaključek in nagrada. Nikar ne pozabite na nagrado, ker je ključen del projekta. Ko moškemu naložite projekt in ne dobi nagrade, je užaljen, čeprav tega pogosto ne pokažejo. Moški hoče svojo nagrado na koncu. Tudi ko naredi tako nekaj vsakdanjega, kot je menjava žarnice. (Pogosto so ženske čisto šokirane, ko delim ta zelo pomemben detajl.)

Ženske na drugi strani nismo bitja projektov. Zato nam nagrade ne pomenijo kaj dosti, če smo iskrene s seboj, kar pa ne pomeni, da se ne razburjamo takrat, ko omenim dejstvo, da moški potrebujejo nagrade. Pogosto slišim vsaj en komentar v stilu: »A zdaj ga moram pa nagraditi, ker je obesil perilo, kdo pa mene nagradi, ko to delam!?« Ženske ne razumemo, kako pomembne so nagrade za moške. Res ne razumemo, ker nagrada za žensko nima take teže. In zaradi te iste razlike, minimalne, a ključne ne razumemo, da je rešitev tista, ki pri moškem zaključi projekt in zato zahteva nagrado. ME pa svoje moške, ko nam ponudijo rešitev kritiziramo in potem se čudimo, ko zapustijo prostor in se umaknejo, ker smo zavrnile njihovo rešitev namesto, da bi ga nagradile za to, ker nam je ponudil rešitev, kar iz svojega dojemanja projektov pravzaprav pričakujejo. Pogosto je za moškega ženski proces ena najhujših oblik mučenja, ker ne razumejo, kako pomembni so procesi za ženske. Dejstvo pa je, da je njihova zamera še toliko globlja, ker zavračamo njegove rešitve in s tem projekt, ki se imenuje »Reševanje moje Drage« in ga ne nagradimo za to, kar nam ponudi, temveč ga kaznujemo za pomoč, ki nam jo je ponudil, ker ne razumemo tega, kako drugačni so od nas.

Ženske smo bitja procesov, kar pomeni, da naše stvari nimajo začetkov in ne koncev, vse je en sam tok, dogajanje. Ko zjutraj vstaneš in si v toku, greš zvečer spat, si še vedno v istem toku. To je življenje, en sam tok, reka. In ženske poosebljamo življenje. Moški na drugi strani poosebljajo zavest. Zavest potrebuje posodo, potrebuje okvir, potrebuje projekt. Življenje ne rabi posode in okvirja, življenje je vse to.

In ker smo ženske bitja procesov potrebujemo, da bi nek proces lahko končale, neko obliko praznovanja. Praznovanje je del ženske narave. Praznovanja so nam ženskam izjemno blizu. Da končamo neko obdobje, da zapremo vrata in odpremo nova so ženske v vseh tradicijah uporabljale rituale.

Ritual je tisto dejanje, ki zapre vrata in odpre nova vrata. Na spletnem druženju Popotovanje Ljubimke sem delila, da ko ženska naredi prostor in ko zapre vrata starih odnosov, lahko CELA vstopi v nov odnos. Nič prej. Drugače en del tebe ostaja nekje zadaj, v nezaključenem procesu. Ženske smo bitja procesov, ki v spiralah prehajajo iz enega nivoja na drugega in potrebno je zapreti vrata enega nivoja, drugače neseš cel paket s sabo na naslednji nivo.
Seveda si lahko drugačna od večine žensk s katerimi delam, potem tole ni zate, za vse ostale pa je nujno, da se spomnite pomena ritualov – zato, da zapremo ena vrata in odpremo druga.

Zato je za ženske ključnega pomena, da se spomnimo pomena in uporabe ritualov v svojem vsakodnevnem življenju.

Res je, da je v vsaki ženski tudi moški del in vendar je pomembno, da ta del ne preplavi tvoje ženske energije, kajti v nasprotnem primeru postaneš toga, rigidna, trda in izgubiš svojo mehkobo, pretočnost, nežnost in stik z življenjem, s svojo intuicijo in svetlobo.

Ženska izkuša svojo izpolnjenost takrat, ko je v polnem stiku s svojo ženstvenostjo in dela stvari na sijoče ženstven način!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena