Ženske smo ponosne na to, da skrbimo za druge. Vedno znova se zavežemo, da pomagamo svojemu partnerju, prijateljem, družini, skratka kdorkoli potrebuje pomoč, ima prednost na našem notranjem seznamu.  Poslušamo, negujemo, dajemo pozornost. In s tem ni čisto nič narobe.

In vendar to kar vedno znova prepoznavam pri ženskah, s katerimi prihajam v stik, in sama nisem bila čisto nič drugačna, je, da smo pozabile na to, kaj potrebujemo. Ko sem resno zakorakala v duhovne vode in začela poučevati različne duhovne teme, sem počasi spoznavala, kako pogosto je bilo nesprejeto, če sem izrazila svoje potrebe, kajti v novodobnem gibanju smo na potrebe gledali kot na nekaj, kar je stvar nižjega jaza in tako ni bilo primerno, če si izrazil svoje potrebe, ker je bilo to takoj interpretirano kot zahtevnost. In priznam, dolgo časa sem nosila nalepko, da sem zahtevna, ne da bi zares vedela kaj to pomeni, še posebej v partnerstvu. “Zahtevna” ženska je, kot mi je kasneje razložil moj dragi, tista, ki pravzaprav ne pove kaj potrebuje in si želi, to skriva v sebi in hkrati pričakuje od moškega, da bi on moral vedeti in jo dobesedno osvoboditi tega bremena, da bi svoje potrebe morala izraziti.

Številna leta sem skrivala svoje potrebe, od takih banalnih do večjih želja, ker enostavno nisem razumela razlike med potrebami in željami in potem si enostavno nisem več upala želeti stvari, da ne bi naredila kaj narobe. To česar se ob tem nisem zavedala je, kako sem omejevala samo sebe, kako sem se vedno znova pomanjševala in skrivala samo sebe, ker sem bila prepričana, da je to “duhovno”. Zanikala sem samo sebe, da bi bila sprejeta in da bi ugajala nekemu iluzornemu pravilu, ki pravi, da če si duhoven potem nimaš potreb.

Vendar bi danes želela opozoriti na enega od odnosov, ki mu je potrebno posvetiti posebno pozornost. In pomembno je, da se zavežete temu, da resnično negujete ta odnos z vso skrbjo in ljubečo pozornostjo. Odnos s seboj je najpomembnejši odnos, ki ga v svojem življenju ustvarjate. Negovanje sebe je ključno. In eden pomembnih korakov v negovanju je, da prepoznamo in si priznamo; kaj potrebujemo. Kaj pravzaprav potrebujem. Nedvomno vsak potrebuje ljubezen in nežnost, raziskave so pokazale, da otroci brez tega enostavno ne preživijo. In potrebujemo hrano in pijačo, streho nad glavo in oblačila.

Ko stopimo na pot odkrivanja tega kdo jaz sem v resnici, je ključnega pomena, da smo voljni prisluhniti svojemu srcu in svojim srčnim željam. In ko vemo, kaj si resnično želimo je naslednji korak na poti to, da se zavežemo temu, da bomo šli za svojimi željami.  Potrebno se je zavezati sebi. Zavezanost sebi je srčna obljuba samemu sebi, od katere ne bomo odstopili.

Najpomembnejša praksa, ki vodi k potrjevanju te zavezanosti sebi je, da se vedno znova vprašate; Kako potrebujem? Da spremljate svoje občutke in sledite svojim srčnim željam. To kar je ključnega pomena je, da spremljate svoje počutje in svoje potrebe in želje v vsakem trenutku. Ključno pri zavezanosti sebi je, da smo prisotni v tem trenutku, tukaj in zdaj in opazujemo, kaj je v tem trenutku pomembno za nas.

Tukaj odpadejo vse navade in rutine, kajti slediti je potrebno svojemu trenutnemu počutju. Življenje me je naučilo, da je pomembno, da se vsakič, ko sem izzvana in se oglasi notranji kritik ali saboter vprašam; Kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko v tem trenutku naredim zase? Kako lahko še bolje poskrbim zase? Včasih to pomeni, da potrebujem počitek, drugič sprehod, včasih zadostuje kozarec vode in spet drugič objem. In negovanje sebe je vedno znova moja prva izbira. Zavezala sem se negovanju sebe, namesto da delam na sebi. Včasih sem delala na sebi in bila sem prepolna izjav kot so “moram”, “nujno je”, “treba je”. Vedno znova sem potisnila in na silo, z voljo dosegala tisto, kar je bilo videti kot najnujnejše na mojem seznamu. In ob tem sem bila vse prej kot srečna.

Življenje me je naučilo, da sledim temu, kar so moje trenutne potrebe. In samoizpraševanje je način, kako v zavest pripeljemo to, kar so naše srčne želje tega trenutka. Zavezanost sebi pomeni, da naredite vse kar je v vaši moči, da sledite svojim srčnim željam.

In to pogosto pomeni, da si je potrebno vzeti čas za to, da naredimo stvari, ki jih ljubimo. Uživanje v življenju je za mnoge skoraj tabu tema. In ko sem bila v svojem obdobju delovanja in dela na sebi, si nisem znala vzeti časa zase in za svoje majhne užitke v življenju. Pozabila sem na dejstvo, da je to, da damo prioriteto stvarem, ki so naša strast v življenju, izraz naše močne zavezanosti sebi. Lahko bi rekla, da je modrost, ki pride z leti tista, ki me je naučila, da je najpomembnejša stvar v našem življenju, da znamo slediti svoji duši in tistim majhnim dejanjem lepote, ki jih naša duša potrebuje, dnevno. Včasih je dovolj pisan cvet, ki s svojim omamnim vonjem prebudi našo notranjost, drugič se zasanjano zazremo v modrino oceana na kartici in začutimo morje na svoji koži, vonj morja in rahel vetrič.

To česar ne moremo zanikati, je dejstvo, da je zavezanost sebi izbira. Izberemo svojo Dušo in ji damo vedeti, da je v našem življenju pomembna. Ali pa izberemo svojo osebnost in svojo pozornost ter energijo namenimo njej. Naša duša je del nas in pomembno je, da se zavežemo temu, da v svojem vsakodnevnem življenju posvetimo čas njej, si vzamemo čas zanjo, da jo zaznamo, da jo prepoznamo in ji dopustimo, da pripelje nasmeh na naše ustnice. Ko veste kaj je tisto kar ljubite in tega delate vedno več v svojem življenju, s tem hranite svojo dušo. S tem, ko se zavedate majhnih radosti, ki vas osrečujejo, ko jih prepoznate in jim daste prostor v svojem življenju, s tem negujete sebe. In ta ljubezen, ki jo čutite ob tem, ko delate kar ljubite kaže na vašo zavezanost sebi.

S tem, ko vedno znova izbirate stvari, ki vas polnijo in vas osrečujejo, Univerzumu sporočate, da ste pripravljeni sprejeti še več tega v svoje živlejnje. Ko smo predani nečemu, ko smo zavezani neki svoji strasti, pravzaprav nimamo rezervnega načrta, polno verjamemo, da je to tisto, kar se bo zgodilo in hkrati smo pripravljeni, da se prilagodimo, ko nam Vesolje pokaže drugačno pot, kot smo si jo zamislili. Usmerjeno prepuščanje je praksa, kjer smo zavezani sebi in sledimo navdihom, delamo majhne korake vsak dan in smo v sprejemanju tega, kar prihaja v naše življenje. Pogosto pozabljamo na to, da s tem, ko delamo to, kar ljubimo in čutimo srečo, radost in zadovoljstvo delamo pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.  

In to kar nas vodi v življenju naprej, kar nas vedno znova vodi čez vse ovire in težave s katerimi se v življenju spopadamo je ta občutek, da smo tukaj z namenom in da vaš prispevek šteje. To da živite življenje namere, da sledite svoji nameri je zavezanost sebi.  S tem ko sledite sebi in ste zavezani sebi vedno znova izražate samospoštovanje.

In tukaj se zelo hitro in zelo radi ujamemo v igro ubogega jaza, ki se mu stvari dogajajo, ki ima okoli sebe ljudi, ki mu to delajo in ob tem pozabi na svojo moč kreacije. In ja, zavezanost sebi in svoji poti, zavezanost svojim sanjam, ni majhna stvar. Izzvani smo dnevno. In ključnega pomena je, da smo pripravljeni na iskrenost do sebe, na soočanje s svojimi izzivi in da vsak izziv vidimo kot priložnost za rast. Zavezanost sebi od nas zahteva notranji vpogled in spremljanje sebe, iskrenost, ljubezen in rast. Tukaj ni prostora za dokazovanje ali tekmovanje s seboj ali z drugimi. Zavezanost sebi vas vodi po vaši poti, k temu, da v svojem življenju počnete to v čemer uživate in kar vas resnično veseli.  Če se vedno znova poskušate zadovoljiti z manj in sledite temu, kar od vas želijo drugi, če vedno znova skrbite samo za druge in pozabite nase, škodite sebi in drugim. Sebi ker zanikate, prezirate svoje potenciale, zlorabljate svojo energijo in ne živite svojega poslanstva, drugim pa zato, ker zasedate mesto, ki vam ne pripada in bi bilo kot nalašč za koga drugega. Zavezanost sebi nas vodi v to, da delamo točno tisto, kar nam je pisano na dušo.

Ko v svojem življenju izberemo nek cilj, je najpomembnejša stvar pri tem, kakšen človek bomo morali postati, da bomo lahko svoj cilj dosegli. Ključna stvar je, da svojo Bit, to kdo smo, uskladimo s tem, kar želimo pritegniti k sebi. In v tem procesu je prva in najpomembnejša stvar zavezanost sebi, zavezanost svojim srčnim željam. To je tisto, kar nas vodi po poti k temu cilju. Ta pot je tista, ki nam pomaga vedno znova prepoznati, kdo smo v resnici. Ciljev v življenju ne potrebujemo zaradi cilja samega, temveč zaradi tistega, kar cilji naredijo z nami in iz nas. Edina omejitev za naše dosežke je misel, da nečesa ni mogoče storiti. In ravno tukaj in zaradi tega je zavezanost sebi tako izjemno pomembna.

In to kar bom v kratkem ponudila so kratka srečanja Prebojev, kjer bomo skupaj skozi laserski pogled pogledali kako močne so vaše zaveze in ali bi jih bilo modro obnoviti. Več kmalu 😉

Taja Albolena