Pogosto me ženske sprašujejo, kako ohraniti prisebnost v tem norem svetu, kjer so tekmovanost, zavist in to kdo bo koga zaj**** nacionalni šport. Moj odgovor je vedno enak; čas za negovanje sebe in sestrstvo. Vsakič, ko se stvari v mojem življenju zalomijo, postanejo motne, nerazpoznavne, ko začutim, da izgubljam tla pod nogami, je moja sestra tista, ki me opogumlja, mi pokaže kako ljubiti sebe, me spomni na pomembne stvari, ki jih pozabim, me navdihne ali pa mi pokaže kje slepim samo sebe in česa ne zmorem videti v sebi. In tovrstno sestrstvo je v moje življenje vstopilo po tem, ko sem doživela razpad življenja kot sem ga poznala in sem ugotovila, da enostavno ni res, da zmorem biti samozadostna, neodvisna in da lahko čisto vse naredim sama. Dojela sem, da se slepim in da imam v resnici velik problem s tem, da sprejmem stvari v svoje življenje, vključno s pomočjo, ki so mi jo ponudile moje sestre. Dojela sem, koliko nepotrebnega stresa si ustvarjam s tem, ko držim stvari v sebi in si ne dovolim, da jih skomuniciram in kako osamljeno se v resnici počutim na svojem samotnem otoku. Medtem ko sem poskušala vsem ustreči in biti z njimi si nisem dovolila, da bi bili oni z menoj.

In tako sem vstopila v svojo prvo žensko skupnost, počasi, nezaupljivo, kajti številne skupine, katerih del sem bila v preteklosti so me pogosto prizadele, zato na začetku nisem zaupala. Vendar so me ženske tako toplo sprejele in takoj sem se počutila njim enaka. Brezmejno sem uživala v njihovi družbi in četudi je večina njih daleč stran čez lužo, so bile z menoj v mojem srcu 24/7. Čutila sem, da me držijo in da me bodo ujele, tudi če na svoji poti padem. Vedela sem, da mi bodo pokazale Celoto mene same v vseh pogledih, kar me je tolažilo, čeprav je to občasno pomenilo, da sem bila soočena s svojim “ka-ka” zelo neposredno.

Ljubim sestrstvo. In ko sem po vztrajnem prigovarjanju duše lani v sestrski krog povabila 12 žensk, sem z navdušenjem opazovala, kako se je oblikovala čisto prava skupnost Razcveta.

Zakaj ženske potrebujemo skupnost?

Dejstvo je, da smo ženske po naravi povezovalke. Rade smo v skupnostih in v svojih genih nosimo spomin na družbe v katerih so ženske skupaj prale perilo, skupaj kuhale, vzgajale otroke in skupaj praznovale tako vzpone kot padce v življenju. Ko smo ženske prevzele moško paradigmo individualizma smo prevzele idejo ognjevite samozadostnosti, neodvisnosti, kar je postalo vodilo močne ženske. Pred leti sem izstopila iz plemena močnih, neodvisnih žensk, ki zmorejo vse same, ker me je to pripeljalo v izčrpanost, nezadovoljstvo, zagrenjenost in notranjo praznino. Od življenja želim nekaj več. Želim izkušati radost in strast, uživati življenje in praznovati in ko sem med svojimi sestrami v skupnosti, ki jo ustvarjamo, me to vedno znova navdihne, napolni, čutim vrednost življenja in smisel obstoja. Zato je skupnost za žensko ključnega pomena, da bi resnično postala ženska, ki ti je namenjeno postati.

Naslednje dejstvo je, da si bolj prijazna do moža in otrok, do ljudi okoli sebe takrat, ko poskrbiš zase, ko neguješ sebe, ko napolniš svoje notranje baterije. Pogosto težave, ki jih imamo v vsakodnevnem življenju izgubijo težo in postanejo rešljive, ko jih delimo s sestro v krogu. Ženske ti pomagajo stvari postaviti v drugačno perspektivo, pogledati na stvari, ki jih delamo z drugimi očmi in se odzvati na potrebe ljudi s čisto drugačnega zornega kota, biti bolj sočutna in v podporo. Dragocene izkušnje, ki jih delimo druga z drugo pogosto olajšajo težke izbire in pomagajo v prepoznavanju, da nismo same in da se to ne dogaja samo meni.

Resnica, ki jo mnoge ženske pozabijo je, da preveč pričakujejo od svojih moških. Ženske od njih pričakujemo podporo, da nas bodo poslušali, se z nami pogovarjali, da bodo z nami jokali in nam brisali solze. Vendar se moški pogosto, ko ima ženska čustvene izlive raje umaknejo in pogosto ženske ne razumejo dejstva, da moški niso poraščene ženske, da so drugačni in da jim je ženska čustvena pokrajina enostavno prenaporna, da bi lahko sledili dogajanju. Ženske potrebujemo ženske. In moški niso poraščene ženske, kot pogosto menimo. Zato resnično moraš poiskati sestre, ženske, s katerimi lahko deliš celoto sebe. Ženske v skupnosti ti pomagajo odkriti sprožilce v tebi, držijo ti podporo, ko se soočaš z njimi in vse kar se dogaja eni je zdravilo za vse. Skupnost je mesto radosti, globoke povezanosti, razcveta in pomoči druga drugi.

Pravijo, da smo povprečje 5 ljudi s katerimi preživljamo največ časa. Skupnost ti omogoči, da spoznaš ženske, ki so tvoje sestre. Omogoči ti, da so ti sestre vzgled, da prepoznaš svoja srčna hrepenenja in da začutiš podporo, veter v krila, da greš za njimi. Sestre so tiste, ki ti ne bodo pogledale skozi prste in te bodo soočile z vso resnico tega, kdo si. Skupnost ti pomaga videti lastno sranje, kajti le ko vidiš kje imaš izzive, jih lahko presežeš in zato je sestrstvo neprecenljivo. Ko s sestrami deliš svoje sanje in hrepenenja, te vedno znova spomnijo, ko bi sabotirala priložnosti za razcvet, vendar le soočena sama s seboj lahko narediš pozitivno razliko v svojem življenju.

Življenje nam dnevno postreže s številnimi priložnostmi za glavobole, stress, preplavljenost ali depresijo. Tega nikoli ne zmanjka in nikoli nisi čisto imuna na tovrstne občutke. Vendar so radost, smeh in povezanost tiste sestavine, ki uspešno razsvetlijo tvoj dan. In ženska druženja so brez dvoma najboljše mesto za smeh in igrivost.

Dejstvo je, da pogosto ne moremo videti svojih slepih peg in da več oči več vidi. Seveda nas včasih nervira dejstvo, da ne moremo skriti svojega sranja pred drugimi in vendar je veliko olajšanje, ko se ti razkrije v čem je težava. Pogosto sestre intuitivno dvignejo ogledalo in ti pokažejo tisto, kar te najbolj boli, vendar se v praksi vedno znova pokaže, da je skupnost tista posoda v kateri se duhovna alkimija lahko zgodi ne le za tisto, ki prepoznava stvari v sebi, s tem, ko sestre stvari delijo druga z drugo, je dogodek, težava, izziv zdravilo za vse udeležene. To je moč skupnosti, da ena dela za vse in vse za eno. Z besedami moje sestre smo v resnici vse Ena ženska.

Svet zna biti neizprosen, grd, trd in krut. Morda narediš napako, dobiš kruto lekcijo v službi, ponižanje s strani sodelavcev, vendar ti bo skupnost žensk, ki so sestre, vedno ponudilo varno, sveto mesto za tvoje ranjeno srce. Sočutje, umirjenost in podpora sestrskega kroga ti bo omogočila, da boš globoko vdihnila vse, kar se ti zgodilo in presegla izkušnjo brez sojenja in kritiziranja. Opogumljanje in negovanje s strani sestra ti bo omogočilo rast in premik naprej.

Resnica je, da ne moreš vsega sama, četudi bi si to pogosto želele in tudi poizkusimo same. Ženske bi bile rade superženske, rade bi dokazale, da zmoremo same in pogosto pozabimo na moč skupnosti. Podpora na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju je kot varna mreža, ki drži vsako, ki je del skupnosti. In drži tudi, da si podpore ni potrebno zaslužiti z dejanji, preprosto tvoj obstoj zadošča. Iskrenost, odprtost, sprejemljivost so ključne sestavine zdrave skupnosti.

In deliš lahko samo to, kar imaš. Najprej si moraš dopustiti, da sprejmeš, kajti šele, ko si voljna sprejeti imaš, da deliš. Ti rabiš najprej vedeti kaj potrebuješ, da bi to lahko sprejela. In ni na drugih, da vedo kaj potrebuješ, ti moraš izraziti svojo potrebo in biti voljna sprejeti, da se lahko napolnišz vsem tistim, kar potrebuješ, da bi lahko to delila s svojo družino, partnerjem, otroci, strankami, sodelavci. In zaslužiš si čisto vse, kar potrebuješ. Pogosto imamo ženske strah pred tem, da bomo sebične, če bomo povedale kaj potrebujemo.  Negovanje sebe, vlaganje vase, v svojo dobrobit, v svojo blaginjo je nujno, v kolikor želiš vse to deliti z drugimi. Zato je pomembno, da znaš napolniti svojo notranjo posodo, da bi lahko z ljudmi, ki so pomembni v tvojem življenju delila najboljšo Sebe!

Vabim Te, da se mi pridružiš v svetem krogu ženstvenosti!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

P.S. Hvala Organic Tribe za navdih.