September je zame osebno brez dvoma mesec sprememb. Narava se spreminja in z njo se tudi mi pripravljamo na potapljanje v svoje globine. V ospredje pride arhetip Modrosti; Modra ženska ali Modrec, ki nam pokažeta kaj nam ustreza in kaj je modro preobraziti. In ja, sem oseba, ki se hitro dolgočasi, če so stvari monotone. Ko mi stvari postanejo rutina, jih spremenim. Ker takrat, ko postanejo rutina, izgubim vso motivacijo, da bi nadaljevala. In zato se stvari v mojem svetu pogosto spreminjajo. Vendar vedno sledim usmeritvam in navdihom, ki prihajajo od znotraj, iz mene.
Pred dnevi sva se pogovarjali z eno od udeleženk na mojih druženjih, kako se ji je v tem poletju “uprla” duhovnost. Tudi sama sem v času, ko sem doživljala v svojem svetu prebujenje in sem dojela, da se moram utelesiti, doživljala podobno, kajti uprlo se mi je vse, kar je visoko leteče, nedosegljivo in tam nekje zunaj. Enostavno ne morem več poslušati poduhovljenih ljudi (veste kakšen glas imajo, ko želijo delovati umirjeno in posvečeno), ki razlagajo o tem kaj bi bilo treba in kako bi bilo fino, če bi, ko bi. “Naredi!” je postala moja mantra. Naredi, tukaj in zdaj.
Navdihnjena akcija je tisto, kar kreira. Navdihnjena akcija je tista, ki dela premik in spremembo. Naredi. Imaš navdih kaj bi bilo treba… naredi. Vidiš, kako bi morali spremeniti stvari, da bi … naredi. Čas je za akcijo, navdihnjeno akcijo. In ko pride navdih je ključnega pomena, da nehaš razmišljati kaj in kako, sedeš na ta val in greš z njim. Naredi.
Ljudje radi čakamo na to, da bodo vse kocke padle na svoje mesto, da se bo tlakovala pot v boljši svet in potem bomo vsi veselo sledili temu. Žal se to ne bo zgodilo. Ti kreiraš svoj svet skozi sebe. In skozi svoje izbire soustvarjaš svet. Ti moraš narediti korak z zaupanjem in pod tvojmi nogami se oblikuje stopnica, na katero stopiš. V zadnjih letih sem prebudila svojo Divjo Žensko in enostavno ne morem biti z ljudmi, ki so jih sama usta. Z besedami Meryl Streep: “Za nekatere stvari nimam več potrpljenja, pa ne zaradi tega, ker bi postala arogantna, temveč preprosto zato, ker sem dosegla točko v življenju, ko nočem več zapravljati časa za stvari, ki mi niso všeč ali ki me prizadenejo. Nimam več potrpljenja za cinizem, čezmerni kriticizem ali vsakršno čezmerno zahtevnost. Izgubila sem voljo, da bi ugajala vsem tistim, ki me ne marajo, da bi ljubila vse tiste, ki me ne ljubijo, in da bi se smejala vsem tistim, ki se nočejo nasmehniti meni.” Moja Divja Ženska enostavno ne more mirno sedeti zraven in kimati. NE! Čas je, da živim. Čas je da izkušam. Čas je za akcijo. Navdihnjeno akcijo.
Zakaj poudarjam navdihnjeno akcijo? Ker je navdih del ženskega principa in akcija del moškega principa. In ko združiš oba, ko povežeš oba v sebi delaš navdihnjene akcije. Si celota. Si kot si. Popolna v svoji nepopolnosti.
In ja, nisem popolna. Nikoli nisem bila. Čeprav sem imela obdobje, ko sem se zelo trudila, da bi ljudi prepričala v svojo popolnost. Preveč sem človeška, preveč sem normalna, preveč sem ženska, da bi bila popolna. Življenje je popolno v svoji nepopolnosti in kot ženska sem življenje v njegovem polnem izrazu. Sprejela sem, da sem taka kot sem.
In moja navdihnjena akcija tega meseca je, da mesečnik Namarie preoblikujem. Itak vem, da ne bo všeč vsem, vendar ne moremo osrečiti vseh. Lahko pa delam stvari najboljše kot znam in me veseli. Zadnje mesece sem namreč opazovala, kako mi je postalo breme, da se trudim mesečnik pošiljati v začetku meseca in zaradi obveznosti sem samo sebe kritizirala, ker sem neodgovorna, da bi morala, itd. Zdaj pa sem prepoznala, da se upiram in da rabim stvari preoblikovati tako, da grem s tokom. Enostavno moram nekaj stvari spustiti, narediti prostor za novo, da se lahko premikam bolj lahkotno. Tudi v tej “rutini”, ki jo izdajam že vse od leta 2001. Trinajst let izdajam mesečnik. Uau, to pa je številka. Prva številka je bila natiskana. Druga že spletna. Mesečnik, s katerim sem začela, Mychi je kasneje prerasel okvire zgolj spletnega mesečnika, in nadomestila ga je Namarie. Hotela sem, da je popolna, da delim kar največ … in v procesu ugotovila, da včasih enostavno moraš odložiti nekaj stvari, da lahko pot nadaljuješ.
Želim ti prekrasno jesen, polno mavričnih barv in sončnih dni.
