Pred leti je bil v nekem časopisu v rubriki “Verjeli ali ne” objavljen sestavek z naslednjim primerom: Palica iz surovega železa je vredna 5 dolarjev; če iz nje skujete podkve, se vrednost železa povzpne na 10 dolarjev in pol; če železo uporabite za izdelavo šivank, postane vredno že 3285 dolarjev; če pa daste iz istega kosa železa izdelati vzmeti za ure, so le-te vredne celih 250.000 dolarjev.
Torej: razlika med petimi dolarji in četrt milijona dolarjev je ustvarjalnost.
Kaj vam pride na misel ko pomislite na ustvarjalnost? Ljudje z bujno domišljijo, iznajdljivi ljudje, tisti, ki si veliko upajo? Ustvarjalnost je mentalni proces, ki vključuje izvajanje novih idej oziroma konceptov ali nove asociacije med že obstoječimi idejami ali koncepti. Splošna definicija ustvarjalnosti se glasi: “Ustvarjalnost daje izvirne dosežke, kar pomeni, da so redki, nenavadni, izjemni, v skrajnem primeru enkratni in neponovljivi.”
Z ustvarjalnostjo je približno tako kot s talenti. Marsikdo ima talent za glasbo, umetnost, organizacijo in druge veščine, vendar je samo to premalo. Če nimate ustrezne izobrazbe, če talenta niste razvili, lahko sicer zaigrate enostavno skladbo na instrument, amatersko narišete podobo ali zapojete v domačem pevskem zboru. Če pa želite biti profesionalni, morate svoje talente neprestano razvijati.
»Ustvarjanje je namreč stalen proces. Ne more se ustaviti pri eni sami novi zamisli, še posebej ne, če je nekdo ne zna tudi uresničiti. Pianist, ki za nekaj časa zanemari igranje klavirja, le s težavo znova doseže staro formo.« (Likar, 1998)
Ustvarjalnost je proces…
Značilnost ustvarjalnega mišljenja je izvirnost. Ustvarjalne misli običajno prihajajo v zavest človeka nepričakovano in v stanju spontanosti in svobode. Ustvarjalnost se manifestira skozi kreativno delo. Kreativne misli pa v sebi nosijo tako originalnost kot tudi koristnost.
Čeprav ustvarjalnost v glavnem povezujemo z umetnostjo in literaturo, je tudi ključni del inovacij in izumov, hkrati pa je tudi pomemben del poslovnosti, ekonomije, arhitekture, industrijskega dizajna, znanosti in inženiringa. Njena multidimenzionalna narava se kaže tudi v tem, da so celotne industrijske panoge in podjetja vzniknila iz ustvarjalne ideje in iz razvoja ustvarjalnih tehnik.
“Ustvarjalnost je proces v katerem udejanite nekaj novega… ustvarjalnost zahteva strast in obvezanost. Iz ustvarjalnega dejanja se rojevajo simboli in miti. V našo zavest prinaša to kar je bilo prej skrito in kaže na novo življenje. Izkušnja je ena od povišanih zavesti – ekstaza.”
— Rollo May, The Courage to Create
Ustvarjalnost: udejanjanje nove ideje
Ustvarjalno mišljenje: povezava prirojene nadarjenosti in vrste priučenih veščin ter njihova uporaba pri reševanju vsakdanjih problemov.
Ustvarjalni ljudje: so tisti, ki ne zavirajo svoje prirojene ustvarjalnosti in ki znajo svoje sposobnosti uveljaviti na različnih področjih.
Ustvarjalnost moramo razvijati…
Ustvarjalnost je povezana s človekovo osebnostjo. Najpomembnejša značilnost ustvarjalnih ljudi je nekonformizem. To pomeni, da se v svojem mišljenju ne podrejajo nobeni avtoriteti ali skupnosti. Ničesar ne vidijo povsem urejeno in dognano, zato skušajo stvari urediti na povsem nov način. Tako so ustvarjalne sposobnosti najbolj izražene pri znanstvenikih, umetnikih in iznajditeljih.
Ne glede na to, da vsi v sebi nosimo ta potencial, pa mnogi ljudje ne razvijejo svojih ustvarjalnih zmožnosti. Na to lahko vplivata predvsem dva dejavnika; izkustva in čustva.
Preveliko izkustvo (navada, spretnost, znanje) lahko privede do miselne zagozditve. Zaradi pretirane izkušenosti se oseba lahko vrti v zaprtem krogu svojih izkušenj in ne more ven iz njega.
Močna čustva pa vplivajo na mišljenje tako, da povzročijo zavrtost in sproščajo neustrezne misli. Ko ste pod čustveno napetostjo, je blokirano vsakršno vaše mišljenje, še posebej ustvarjalno. Zato težko rešujete probleme v razmerah in stanjih, ko ste pod vplivom sporov v družini, ko je ogroženo vaše življenje ali pa ste nesrečno zaljubljeni.
Ustvarjalno mišljenje poteka v štirih fazah …
- Priprava v kateri oseba izčrpno preuči težavo in zbere potrebne informacije.
- Inkubacija v kateri oseba premišljuje o vsem zbranem
- Razsvetlitev ali navdih, ko se pojavi nenavadna ali nepričakovana rešitev težave. Običajno se rešitve ponudijo ob nenavadnih okoliščinah, ko se naš um popolnoma umiri in lahko na površje splavajo rešitve iz naše podzavesti npr. med kopanjem v domači banji ali med sprehodom. Navdih psihologija razlaga kot podzavestno mišljenje.
- Preverjanje v katerem oseba ugotovi ali je rešitev pravilna
Taja Albolena
Objavljeno v reviji O Osebnosti 2009