Timijan že iz davne preteklosti povezujejo s pogumom in močjo. Tako drobcena začimbnica, s tako smelo asociacijo. Starim Grkom je bil sinonim za prefinjenost in ljubkost, kdor je dišal po timijanu, je s tem pokazal, da ima slog.
Pod vročim sredozemskim soncem, pa je njegov vonj, ki ga raznaša veter, še posebej izrazit. Na njega se navezuje veliko mitov, od tega, da so se rimski vojščaki kopali v krepilni timijanovi kopeli, do tega, da so v 17. stol. zvarili pivo s timijanom, ki preganja plahost.
Tudi staroselski Škoti so pili timijanov čaj, z njim so pridobili moč in pogum, da so pregnali nočne more in duhove.
Stari Egipčani so njegovo antiseptično in konzervacijsko delovanje izkoristili pri balzamiranju trupel, v srednjem veku so se z njim uspešno ščitili pred kugo.
Tudi danes se njegove komponente uporabljajo v tekočini za shranjevanje anatomskih in botaničnih preparatov, saj sodi med najmočnejše naravne antiseptike, kar jih poznamo.
V srednjeveški knjigi z naslovom Sveta zeliščna čarovnija, je bil postavljen na prvo mesto med zelišči, ki jih uporabljamo za čaranje. Zaradi njegove celotne zgodovine, predvsem pa iz srednjega veka, ko so z njim preganjali kugo in je bil vsem najbolj dosegljiva zaščita, se ga je prijelo ime »antibiotik revežev«.
Poznamo več kot 350 vrst timijanov. Vse so trajnice iz rodu usnjatic. Vsi imajo čudovit, balzamičen vonj, nekateri dišijo tudi po limoni, kumini, evkaliptu, poznamo grmičastega, pa tudi plazečega, ki nam v nekaj letih naredi čudovito dišečo in kompaktno preprogo na vrtnih tleh.
Rad ima sončna rastišča, lahka, dobro odcedna, najraje bazična tla. Razmnožujemo ga lahko s semeni, delitvijo korenin, grobanjem, a najenostavneje je s stebelnimi potaknjenci, ki jih lahko potikamo v zemljo kadarkoli, razen v zimskem času. Ob nekajdnevnem zalivanju, se bodo zelo hitro ukoreninili.
Sadimo ga na razdalji od 20 do 40 cm, materino dušico lahko potikamo tudi gosteje Ob rednem obrezovanju poleti, bo najlepše uspeval. Ker njegov vonj odganja listne uši in kapusovega belina, je zelo dobrodošel tudi med vrtninami. Težav z boleznimi in škodljivci pa nima (le kako bi jih imel?).
Lističe lahko, kot začimbo nabiramo in sušimo pred cvetenjem, če ga želimo sušiti za čaj, pa to storimo med cvetenjem. Dišeči beli, roza ali bledo vijolični cvetovi zelo privabljajo tudi čebelice in timijanov med, je eden najbolj cenjenih in zdravilnih medov. Ker zavira rast številnih vrst bakterij je tudi v kulinariki zelo pomemben, saj jedi dezinficira, hkrati okrepi naša prebavila in jedi tudi aromatizira.
Nepogrešljiv je v mesnih paštetah, beljakovinskih jedeh (meso, stročnice, namazi), pečeni zelenjavi, gobah, krompirju, za aromatiziranje kisov in olj … Da ohranimo njegovo aromo in moč, ga dodamo proti koncu kuhanja.
Iz različnih vrst timijanov (največ se uporabljata materina dušica in vrtni timijan), lahko pripravimo poparek, ki ga pijemo kot čaj za boljšo prebavo. Pospešuje izločanje prebavnih sokov, razkužuje prebavila in pospešuje izločanje sluzi. Odganja tudi gliste. Blagodejen je pri težavah v želodcu, črevesju in pri driskah, blaži menstruacijske bolečine. Ker deluje razkuževalno, ga lahko pijemo ob vnetjih sečil. Menda deluje tudi proti mačku. Oslajenega z medom, ga bomo pili pri kašlju, ob prehladih in vnetju grla, laringitisu …
Ker vsebuje flavonoide, ki delujejo pomirjevalno, olajša in pomiri tudi krčevit kašelj. Za slednje primere je vrtni timijan primernejši od travniškega timijana (materine dušice). Deluje tako, da širi skrčene bronhije in redči sluzi in katarje, ki jih potem lažje izločimo.
Tudi sama ga najraje uporabljam kot tinkturo v spreju pri vnetem grlu, saj si z njim pozdravim tudi močnejša vnetja, v največ dveh dnevih, po navadi pa vnetja preprečim z uporabo takoj, ko začutim rahlo bolečino. Tinkturo lahko tudi razredčimo v vodi in jo grgramo, z njo izpiramo ustno votlino in dlesni, kar je dobro pri vnetjih in tudi v primeru parodontoze.
Močan prevretek iz listov uporabljamo kot domače razkužilo, z njim pršimo kuhinjske površine, zrak in ga uporabljamo pri čiščenju. Timol v timijanu, ki se sicer še bolje izloči v alkohol kot v vodo, je zelo učinkovito sredstvo proti veliko bakterijam in glivam. Prevretek iz listov lahko uporabljamo tudi v kopelih čez dan, poživlja krvni obtok, lajša revmatizem.
S poparkom, ki mu lahko dodamo tudi rožmarin, koprivo in preslico spiramo lasišče, ki ima težave s prhljajem. Eterično olje timijana deluje zelo razkužilno v zobnih pastah in ustnih vodicah, mazilih in tonikih proti mozoljem, pomaga tudi ob glavobolih. Lahko ga nakapamo kar v izparilno posodico ali v nekaj osnovnega olja in z njim pomasiramo senca.
Eterično olje, ki ga dodajo alkoholu, deluje tudi proti plesnim, z njim lahko poškropimo papir, če izdelujemo, npr. herbarij ali zaščitimo stare knjige.
Z eteričnim oljem timijana lahko naredimo tudi antiseptično zračno pršilo, ki pomaga tudi pri nespečnosti (materina dušica) in preprečuje okužbe.
Timijanov je veliko vrst in ti se med seboj razlikujejo tako po videzu, vonju, kot tudi po njihovi kemični sestavi in delovanju. Ta se najbolj izrazi v eteričnem olju. Rastline vsebujejo od 1 – 2,5 % eteričnega olja, njegova kemična sestava (kemotip) pa je torej odvisna od vrste timijana, nekaj pa nanjo vpliva tudi rastišče in drugi pogoji. Tako imamo timijanova eterična olja s, kar devetimi različnimi kemotipi (6 osnovnih in še 3), ki imajo različna delovanja, vendar je to veliko bolj pomembno za aromaterapijo in zeliščno kozmetiko, kot zeliščarstvo, je pa previdnost pri uporabi eteričnih olj, s tega vidika, pomembna.
Ker lahko izvlečki timola (eterična komponenta iz timijana), ki je eden najmočnejših antiseptikov in je nekoliko dražilen, v velikih količinah povzročijo bolečine v trebuhu, zavirajo dihanje in oslabijo delovanje srca, morate biti previdni, kadar imate visok pritisk, oslabelo srce, težave s ščitnico in bolezni prebavil. Uporaba čajev je dokaj varna. Upoštevamo pa lahko, da se sestava timijana spreminja glede na letni čas, tako je timola v timijanu več v drugi polovici poletja. In timolu se lahko izognemo tako, da ga za zalogo naberemo do junija. Po ayurvedi je njegov značaj pekoč, nekoliko grenak, topel in suh. Pomirja doši vato in kapho ter krepi pito.
Razkužilno pršilo za kopalnico
2 žlici etanola
2 žlici kisa
1 liter vode
po 10 kapljic eteričnih olj timijana, limone, bora, čajevca, evkalipta ali citronelle
Raztopini dodamo še dve žlici sode bikarbone in močno pretresemo v pršilni steklenički.
Olje za masažo revmatičnih bolečin in nategnjenih mišic
25 ml mandljevega olja
10 kapljic eteričnega olja timijana
10 kaplljic eteričnega olja lavandina
Hlebčki s timijanom
Naredimo testo za kruh iz kilograma moke, sestavinam dodamo 2 na dolge lističe narezani prepraženi čebuli, žlico timijana, skodelico narezanih črnih oliv. Naredimo nekaj hlebčkov in spečemo.
Timijanov sirup
V kozarec po plasteh naložimo sladkor in timijan. Pustimo na soncu, da se sladkor stopi, precedimo in shranimo v stekleničkah na temnem prostoru.
Čaj pri kašlju
50 g materine dušice
20 g islandskega lišaja
20 g pljučnika
5 g smrekovih vršičkov
cvetovi trobentic, vijolic
Patricija Šenekar