Pred nami je mesec ljubezni. Mesec, ki ga mnogi pričakujejo s strahom, predvsem zaradi visokih pričakovanj okolice glede tega kako bi morali praznovati Valentinovo in agonije samskih, ki si prizadevajo, da ne bi bili več samski.

Ob tem se me je zelo dotaknil komentar moškega, ki je svoji ženski povedal, da mora nujno dvigniti svoje standarde glede moških. »Ne moreš biti z moškim samo zato, ker se lepo obnaša do tebe. Moški se mora lepo obnašati do tebe. To ni nekaj, kar si moraš zaslužiti. Pripada ti. Vedno.«

Številne ženske dopuščajo nespoštovanje s strani moškega. Enostavno se jim zdi v redu, da je moški nespoštljiv. Tudi čustveno ali verbalno zlorabo enostavno tolerirajo. Zakaj?
Zato, ker so nespoštljive do sebe in ker tako zlahka zlorabljajo same sebe.
In ne, čisto nič ne pretiravam.

Sodobna ženska ima velike težave s sprejemanjem ljubezni.
In tudi tukaj ne pretiravam.
Zaprle smo svoje srce in ga ogradile z visokimi zidovi. Pa ne le enim, več ograd imamo, da slučajno ne bi kdo prišel blizu našemu srcu in nas ranil. Ko si ranjena, si v ščitenju svojega srca in ob tem pogosto ne prepoznamo, ko nam nasproti pride kdo, ki je vreden naše ljubezni, enostavno zato, ker se same ne čutimo vredne njegove ljubezni.

Sodobno žensko je na smrt strah, da bi bila ranljiva, da bi se odprla in da bi začutila. Na smrt jo je strah globoke povezanosti, ki jo imenujemo tudi intimnost. Zakaj? Ker jo je na smrt strah tega, da bo ranjena. Ponovno.

Zato ščitimo svoje srce z oklepi. Potrebovale smo jih, ker smo bile izdane in je bilo naše srce strto, ali naša nedolžnost poteptana. Zaradi bolečih izkušenj preteklosti smo zaprle svoje srce. In ga ščitimo.

Hkrati pa globoko hrepenimo po tem, da bi bile ljubljene. Da bi bile prepoznane. Da bi izkušale romantično ljubezen s partnerjem, sestrsko ljubezen v krogu žensk, prijateljsko ljubezen.
Vendar je nemogoče sprejeti ljubezen, če je tvoje srce zaprto. Če si ga zaščitila s številnimi oklepi, ki ga varujejo.
Ne moreš biti hkrati zaprta in odprta ter sprejemljiva za ljubezen. To enostavno ne gre.

Seveda je to, da rečem, da se moraš odpreti za ljubezen lahko reči, precej težje pa je to narediti, kajti vse se začne z ljubeznijo do sebe. In da bi lahko resnično začutila ljubezen, je potrebno prepoznati kaj so ovire, ki ti preprečujejo, da bi v prvi vrsti vzljubila Sebe.

Štirje načini, kako ženske sabotiramo ljubezen in je ne pustimo blizu, ne glede na to, ali smo samske ali v zvezi:

1. Pritoževanje
Pritoževanje prihaja preoblečeno v mnogih preoblekah. Vendar lahko izluščimo dve najpogostejše obliki. Eno je pritoževanje nad tem zakaj se nekaj še ni zgodilo. Tovrstno pritoževanje je pogosto povezano z občutki, da nisi dovolj ali pa da je s teboj nekaj narobe v primerjavi s tistimi, ki to, kar si želiš, že imajo. Primerjanje je ena tistih stvari, ki žensko dotolče.

Zakaj? Primerjanje žensko izsuši do konca. Gre za moško strategijo in način, kako moški rastejo in zacvetijo. Izziv primerjanja moškega in žensko vodi v dokazovanje, da zmore več in bolje. Razlika je v tem, da moškemu to omogoči, da raste, žensko pa oropa njene življenjske energije. Ženske ne rastemo skozi primerjanje, temveč skozi prepoznavanje in podporo. Ko prepoznaš, da je to, kar doživlja oseba, ki jo občuduješ, nekaj, kar lahko ravno zaradi tega, ker to prepoznavaš, doživiš tudi sama, če se temu odpreš in to sprejmeš v svoje življenje, s tem odpreš vrata, da se to lahko zgodi. Prvi korak je prepoznavanje.

Drugi način pritoževanja prihaja skozi zanikanje. Vedno znova zavračamo ljubezen, ki skuša priti do nas. Odrivamo jo od sebe, jo skrivamo in same sebe prepričujemo v to, da si tega v resnici ne želimo. To vodi v bolečino in trpljenje, kajti skozi zanikanje, ki je boleče, se ločujemo od delov same sebe, kar vodi v otopelost in na dolgi rok v ohranjanje visokih zidov, da bi nas zaščitili pred ljubeznijo.

2. Hitrost
Se ti dogaja, da takrat, ko bi ti nekdo lahko prišel blizu, pospešiš? Kar naenkrat se ti mudi. Ali pa si takrat, ko se v tvojem življenju pojavi nekdo, ki ti je všeč, nakoplješ na glavo dodatne projekte v službi, dodatne dejavnosti po službi ali pa tvoj otrok naenkrat začne obiskovati tri nove interesne dejavnosti? Pogosto takrat, ko smo na tem, da bi se odprle in bi začutile ljubezen vse skupaj potisnemo od sebe s tem, da pospešimo.

Hitrost je mehanizem izogibanja sebi. Delamo ogromno stvari in smo ponosne na svojo storilnost. Storilnost je ena tistih stvari s katero ženske merimo svojo vrednost. Dejstvo je, da ženska zmore ogromno stvari. Ključno vprašanje pa je ali je ob vseh svojih dosežkih tudi zadovoljna in izpolnjena?

3. Vrtenje v krogu in poganjanje hrčkovega kolesa
Živiš v preteklosti in dopuščaš, da te stari spomini držijo ujete v preteklosti? Se ti dogaja, da stvari iz preteklosti enostavno preslikaš v prihodnost brez, da bi resnično začutila, kaj čutiš tukaj in zdaj? Ko živiš iz preteklosti v prihodnost, ostajaš ujeta v starih ranjenostih in dopuščaš, da se stare zgodbe nenehno ponavljajo.

Osredotočena v sedanjosti imaš vedno izbiro, kako se boš odzvala na dogodke v svojem življenju. Moč kreacije je v tvojih rokah. Ko se vrtiš v krogih, živiš v pričakovanju tega, kar ti je poznano in iz strahu pred neznanim raje poustvarjaš to, kar se ti je v preteklosti že zgodilo. Enostavno programiraš svojo zavest, da vedno znova kreiraš svojo realnost iz že znanih vzorcev in tako poganjaš kolo svojega življenja kot hrček.

4. Svojo moč daješ v roke drugim
Ena najbolj strašljivih stvari je brez dvoma povezana s prevzemanjem 100% odgovornosti za svoje življenje. Kaj če bi prenehala s sojenjem preteklih dogodkov, ljudi, neuspehov in bi jih nehala uporabljati kot izgovor, da se ne moreš odpreti in v polnosti sprejeti priložnosti, ki ti jih življenje prinaša, dnevno?

Se ti zdi to, da v polnosti prevzemaš odgovornost zase strašljivo ali sprejemljivo? Se lahko odpreš in sprejmeš polno odgovornost zase in za to, kar kreiraš zase?

Da bi lahko sprejela to, kar ti Vesolje ponuja, se moraš odpreti in to sprejeti.

Pogosto je to, kar si želimo tik pred našim nosom.
Vse je že tukaj, in vse čaka nate.
Čaka, da se odpreš in da to sprejmeš.
Ključno vprašanje tukaj je, …

Ali dopuščaš sebi, da sprejmeš ljubezen, ki jo potrebuješ?
Ali rečeš ‘JA’ priložnostim in znamenjem, ki so tik pred tvojim nosom?

Izziv je nedvomno v tem, da ti Vesolje ne dostavi na vrata točno tega, kar si želiš. Običajno ti pošlje prvi korak, ki pravi, ‘Pojdi v trgovino, zdaj.’ In v trgovini naletiš na prijateljico, ki te povabi na zabavo. In na zabavi srečaš njeno prijateljico, ki te predstavi svojemu bratu in na naslednji zabavi te njen brat predstavi svojemu najboljšemu prijatelju in med vama se zgodi klik.

Stvar se ne zgodi na prvo žogo. Življenje od tebe terja zaupanje vase, zaupanje v dogajanje in predvsem odprtost, da si voljna sprejeti vse vmesne korake, ki te vodijo točno tja, kamor moraš priti.
Vprašanje je ali si odprta, sprejemljiva, pustiš, da te življenje vodi, neguje, mu zaupaš in se mu prepuščaš?

Pogosto je odgovor ne. In pogosto je prvi izziv v pomanjkanju ljubezni do sebe. Če čutiš, da je to tvoj izziv, te vabim v DivineFemme Akademijo, kjer se podamo na popotovanje vase in v mojstrenje razcveta Ženske. Več najdeš na spletni povezavi tukaj >>>

Ena izmed aktivnosti, ki je v sprejemanju ljubezni ključnega pomena je zmenek s sabo. Več o zmenku s sabo si lahko prebereš v članku, ki je bil v središču lanski februar http://namarie.divine.si/zmenek-s-sabo/

Ne le v februarju, v celem letu in v celem življenju Ti želim obilico ljubezni, da jo začutiš v Sebi, jo objameš v Sebi in jo zaživiš v polnosti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena