Arhiv Značk: zanimivosti

Svetovni dan Zemlje – kako se je začelo?

Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične, pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.
Rachel Carson: Občutek čudežnosti

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več desetletij. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Praznovanje dneva Zemlje se je začelo leta 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Nelson je organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.

O Dnevu Zemlje je Nelson povedal:

“Pravzaprav se je ideja o svetovnem dnevu Zemlje oblikovala v obdobju 7 let, začenši z letom 1962. Mnogo let me je težilo, da je bilo stanje okolja nedotakljivo za politiko naše države. Novembra 1962 se mi je posvetilo kako bi lahko osvetlili stanje okolja. Ideja je bila, da predsednik Kennedy osvetli težavo s turnejo ozaveščanja zaščite okolja. Poletel sem v Washington da bi se o predlogu pogovoril z Robertom Kennedy-jem, ki mu je bila ideja všeč. Prav tako je bila všeč predsedniku. Svojo 5 dnevno turnejo po 11 zveznih državah je začel septembra 1963. Zaradi mnogih razlogov turneja ni bila uspešna v osvetljevanju težave na državni ravni. Vendar je iz tega semena vzniknila rastlina, ki se je razcvetela v Dan Zemlje.

Na konferenci v Seattlu septembra 1969, sem razglasil, da se bodo spomladi 1970 začele demonstracije ljudi po vsej državi v imenu okolja in povabil vse k sodelovanju. Zgodba je potovala od obale do obale. Odziv je bil izjemen. Telegrami, pisma in telefonski klici so prihajali iz vseh koncev države. Američani so končno začeli izražati svojo zaskrbljenost glede tega, kar se je dogajalo zemlji, rekam, jezerom, oceanom in zraku. Naslednje štiri mesece sta dva člana mojega tima Linda Billings in John Heritage, vodila vse v zvezi z dnem Zemlje iz moje pisarne.

Očitno je bilo, da je pred nami spektakularen uspeh Dneva Zemlje. Pokazalo se je v obliki zanimanja, ki je preseglo vsa pričakovanja in tudi vse zmožnosti zgolj naše pisarne. Ljudje so se vključili in pomagali organizirati stvari. Sredi januarja, tri mesece pred Dnevom Zemlje je John Gardner, priskrbel prostor v Washingtonu, Denis Hayes pa je koordiniral aktivnosti.

Dan Zemlje se je obnesel zaradi spontanega odziva celotne nacije. V resnici nismo imeli ne časa in ne sredstev, da bi organizirali 20 milijonov demonstrantov in na tisoče šol, lokalnih skupnosti, ki so sodelovale. Izjemno v povezavi z dnevom Zemlje je to, da se je vse organiziralo samo od sebe.”

DIVINE.SI

 

Gregorjevo, ko se ženijo ptički

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Kdaj imajo torej ptički svatbo?
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad
Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo.

Spuščanje gregorčkov
V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim “oblanjem” ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugod po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah.

Vir: www.rtvslo.si

Zakaj praznujemo dan žena?

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Če pogledamo časovnico praznovanja dneva žena…
Osmega marca 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajše delovne ure, boljšo plačo, volilne pravice. Njihov slogan se je glasil “Kruh in Vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. V maju je Socialistična stranka Amerike razglasila zadnjo nedeljo v mesecu februarju za državni praznik žensk. Nacionalni praznik žena so v Ameriki praznovali vse do leta 1913.

V začetku so ga v Evropi praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Njen predlog so sprejeli in dan žena namenili počastitvi boju za ženske pravice, vključujoč pravico do volitve.
Na tej konferenci pa še niso izbrali datuma za praznovanje.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec.
Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen.
Leta 1917 so na zadnjo nedeljo v mesecu februarju ženske v Petrogradu (danes St. Petersburg) pričele s protestom, ki je bil podkrepljen s sloganom “Kruh in Mir”. To je bil odziv na več kot 2 milijona Ruskih vojakov, ki so umrli v vojni. Iz teh protestov je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Kljub vsem pritiskom ženske s protestom niso prenehale, dokler ni bil car prisiljen k odstopu in je začasna vlada ženskam odobrila volilno pravico.

Tudi na slovenskih tleh je potekal boj za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem, ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Ženske pa so se približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

8. marec je dan, ko se po vsem svetu ženske povežejo med seboj v praznovanju.
Letos je pobuda usmerjena k povezovanju žensk in sestrstvu, da presežemo tekmovalnost, primerjanje in ljubosumje, ter podpremo druga drugo.

Pobuda k soustvarjanju sestrskih krogov prihaja tudi s strani Women.Unify.org

Vir: Splet

Valentinovo

Tradicionalno gledano je bil Valentinov dan verjetno starodavni festival Lupercalia, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti.ki je slavil erotiko, vročico in ljubezen v  čast rimske boginje Juno. Nekateri strokovnjaki  trdijo, da ime meseca februarja izhaja iz latinske besede “febres”, kar pomeni vročičen.

Če se spomnimo legende o Romulu in Remusu, ki ju je vzgajala volkulja in sta odrasla ter postala ustanovitelja Rima, sta domnevno odraščala na hribu, ki so ga imenovali “Lupercallus” ali volkov brlog v prevodu. Vsako leto so praznovali ustanovitev Rima in poganski duhovnik je vodil ceremonijo v čast plodnosti žensk. Priredili so nekakšno ljubezensko loterijo. V obredu, so zbrali imena vseh neporočenih žensk in imena so mladeniči, godni za poroko vlekli iz klobuka. Nekakšna staromodna oblika zmenka na slepo, bi lahko rekli. Fant in dekle, ki sta se tako našla, sta naslednje leto veljala za par. Listič z imenom svojega “Valentina” so si dekleta pripela na obleko in ga nosila še nekaj dni. Združenje je potekalo pod okriljem boginje Juno, boginje ljubezni in poroke. Zgodovinarji vedo povedati, da se je ta navada “loterije” obdržala tudi v 16. stoletju, ko so listke zamenjale valentinove kartice, ki so jih vlekli iz posode.

Kdo je bil Sveti Valentin?
270 n.št. je Claudius II, Rimski cesar ugotovil, da poročeni moški niso dobri vojaki in je prepovedal festival Lupercalia ter poroke. Ker je tudi krščanska cerkev nasprotovala poganskemu prazniku, so se znašli na isti strani, kar je bilo zelo nenavadno. V tem času je bilo namreč nevarno biti kristjan in še duhovnik povrhu. Valentin je bil del Krščanskega podzemlja in je kljuboval cesarju ter na skrivaj poročal pare. Odkrili so ga in ga zaprli. Verjetno je bilo na Valentinu nekaj posebnega, saj si je celo sam cesar vzel čas in ga v zaporu obiskal, kar je bilo za tiste čase nekaj nezaslišanega, da bi ga spreobrnil v pogansko vero. Valentina cesarjevi argumenti niso prepričali in je namesto tega predlagal cesarju in njegovim ječarjem, naj sprejmejo krščanstvo. Cesarja to ni zanimalo in ukazal je usmrtitev Valentina, njegovo mučeništvo je kasneje pripomoglo k temu, da so ga proglasili za svetnika.

In kdo je izumil Valentinove kartice?
Nihče drug kot sam Valentin. Legenda pravi, da je, ko je bil v zaporu, pridigal ječarjem in eden od njih je k njemu v zapor pripeljal svojo hčer, ki je bila slepa. Valentin ji je povrnil vid in postala je redna obiskovalka Valentina v zaporu. Tik preden so ga usmrtili, ji je napisal pismo in ga podpisal z Tvoj Valentin. To pismo, prvi Valentin je sedaj razstavljeno v narodnem muzeju v Angliji.

Zakaj je Valentinovo 14. februarja?
Sv. Valentina so usmrtili 14. februarja, festival Lupercalia pa je bil 15. februarja. Ker je cerkev ugotovila, da ne morejo izkoreniniti običaja, so se s svojo strategijo, če ne moreš uničiti, se pridruži, enostavno ta dan posvojili in ga spremenili v sveti dan praznovanja krščanskih vrlin ljubezni in poroke. Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine.

Valentinove barve
Vemo, da imajo barve direkten vpliv na naše razpoloženje in na atmosfero, ki jo želimo ustvariti. Barve za romantična druženja so rdeča, bela, modra, rožnata, vijolična in roza. Rdeča nedvomno simbolizira strast in energijo in stimulira energijo. Modra in bela izražata zaupanje in sprostitev. Vijolična združuje rdečo in modro in prinaša občutek udobja in lahkotnosti, Roza pa je kombinacija bele in rdeče in prinaša nežnost ter pomirjenost, tudi nedolžnost.

Valentinove dišave
Sveče in parfumi, ki so povezani z Valentinom ravno tako pripomorejo k ustvarjanju romantičnega razpoloženja. Lahki cvetlični vonji tako pričarajo pridih romantičnosti. Tudi zemeljski volji in vonji svežega sadja so zelo čutni. Sandalovina, jasmin in cimet ustvarjajo zelo senzualno noto v prostoru. Pomembna je zmernost, komaj zaznaven vonj je bolj primeren kot močan vonj. Cvetni lističi lahko dodajo piko na i v valentinovo kopel ali na romantični pogrinjek.

Valentinova glasba
In ko govorimo o ustvarjanju romantične atmosfere ga ni boljšega načina kot je glasba. Prava izbira glasbe bo ustvarila občutek izbranosti, posebnosti in pozornosti. Glasba naj bo umirjena in v ozadju, saj tako pomaga ustvariti umirjeno in romantično atmosfero.

DIVINE.SI

Petek trinajstega

Spet je pred nami tisti zlovešči dan v koledarju, ki se ga zaradi starih vraž, boji toliko ljudi – petek, 13.

Vsak posameznik mora sam presoditi koliko bo verjel vražam, res pa je, da mnogi na to enostavno nimajo vpliva. Vraževerje je povezano z biokemičnimi reakcijami v telesu in čustvenimi reakcijami, ki jih najprej sprožijo najstarejši možgani v naši glavi, gre za r-complex. Vaši reptilijanski možgani predstavljajo vaše osebno nezavedno in imajo izjemen vpliv na vraže in na osebne rituale in ceremoniale. Več tisočletij se strah  aktivira na določeno časovno povezavo in tako smo strah pred petkom trinajstega enostavno podedovali. In vendar to lahko spremenimo, če se zavemo in si priznamo za kaj v resnici gre.

Pa si poglejmo nekaj dejstev o tem posebnem dnevu.

Zakaj petek?

Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov)- 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja – takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot svet dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o “čarovniški soboti”. Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Freyi (Frey day -Friday).

Zakaj 13?

Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za “hudičevo orodje”.

Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov Templarjev. Francoski kralj Filip IV. Lepi si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati na petek trinajstega v letu 1307 (od tega dne velja petektrinajsti za nesrečen dan). Nato so jih mučili, tako da so večinoma priznali, da so pljuvali po križu ter homoseksualnost, kar pa ni bilo res. Leta 1314 je bil zadnji vodja templjarjev, Jacques de Molay, zažgan na grmadi. Ko je gorel, je baje preklel takratnega papeža in kralja Filipa IV. ter ju povabil, naj se mu pridružita v smrti. To ni potrjeno, res pa je, da je papež umrl le en mesec po tej grmadi, Filip IV. pa sedem mesecev pozneje.

Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen  z enostavno logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

Nordijske legende, egipčanska duhovnost

Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo ob istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo.

Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo.

V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu …), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

Podlegli so strahu

Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetj ane bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13.vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

Izognite se potovanju

Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikoli več slišal zanjo. Potem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

Strah ima ime

Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

Celo film

Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

Naredite si krasen dan.

Taja Albolena

Super Luna

Super Luno so včasih imenovali Perigejeva luna, dokler ni dobila bolj posebnega naziva Super Lune, ki ji ga je dodelil astrolog Richard Nolle. Označil jo je kot:“… novo ali polno luno, ki se nahaja najbližje Zemlji na svoji orbiti.” Super luna je videti do 14% večja in do 30% bolj svetla kot je običajno. Glede na podano definicijo Richarda Nolle imamo letno 4 do 6 super Lun, kar vključuje tako mlaj kot polno luno.

V letu 2016 pa imamo kar tri jesenske polne lune kot super lune; 16.  oktobra, 14. novembra in 14. decembra.

Super Luna se pojavi ker luna ne kroži okoli Zemlje po krožnici, temveč elipsi. Razdalja med Luno in Zemljo se spreminja tekom meseca in leta. Najdlje stran je 405,000 km, kar se imenuje apogej ali vrhunec, ko pa je najbližje to imenujemo perigej. V času, ko perigej sovpada s polno ali prazno luno to imenujemo Super Luna.

In kako blizu bo v resnici? Od nas bo oddaljena 356 508 kilometrov. Še vedno torej ne bo ravno na dosegu roke. Tako blizu ni bila vse od januarja 1948 in tako blizu se ne bo vrnila do novembra 2034

Kako Super Luna vpliva na nas?

Super Luna močneje vpliva na naravne pojave, vreme in tudi ljudi. Super Lune povezujejo tudi z ekstremnimi pojavi v atmosferi, zemljini skorji in oceanih – in seveda ljudeh. Povzročale naj bi močno plimovanje, poplave, močne nevihte, vulkanske izbruhe in potresno delovanje.

Super Luna pa intenzivno vpliva tudi na naše notranje vode. Pogosto ljudje čutijo večji nemir, kot običajno ali pa imajo precej več energije kot običajno, čemur lahko brez dvoma pritrdim sama. Ljudje v tem času izkušajo precej bolj turbulentna čustva, so bolj čustveni,razdraženi in včasih celo rahlo histerični.

Značilno za Super Luno je, da tako kot iz zemlje, tudi iz nas izvabi sile iz globin. To pomeni, da se bolj glasno oglašajo naše sence, da smo bolj nagnjeni k izbruhom.

Super Luna je zelo intenzivna. Super polna Luna prinaša še bolj dramatične in globoke vrhunce, zaključke, izpolnitve, kot je to običajno za polno luno. Zato se nanjo pripravite in izkoristite ta izjemni čas, ki brez dvoma prinaša velike priložnosti za rast. Bodite pozorni na prenagljene odločitve v tem času, ki jih lahko kasneje obžalujete.

To je brez dvoma idealen čas za vpogled, kje se trenutno nahajate in kam se želite premakniti naprej. Poglejte na svoje prioritete in ponovno nastavite svoj notranji kompas na resnični sever. Uporabite to izjemno energijo Super Lune za svojo rast in se ne predajajte strahovom, ki se utegnejo prebuditi v vaši notranjosti. Super Luna je lahko vaša priložnost, da v sebi odklenete še neizkoriščene potenciale.

Polna luna v Biku 14.11.

Vsaka polna luna je čas praznovanja, čas negovanja in nagrajevanja, Je čas razkrivanja in priložnost za obnovo, prenovo, regeneracijo tako telesa kot tudi uma in duše. Razkritja bodo bogato prisotna in od nas je odvisno ali bomo v oknu do 13.11. do 15.11. objeli in utelesili vse kar nam ta luna prinaša.

Luna v Biku razkriva moč senzualnosti. Mnogi ljudje zamešajo senzualnost s seksualnostjo in tokratna polna luna bo v polnosti razkrivala doživljanje čustnosti skozi vse čute, ki jih imamo. Bik je znamenje, ki nam pokaže, kako pomembno je, da znamo uživati v življenju. Užitek razkriva globine in te povabi v doživljanje bogastva življenja skozi izkušanje.

Venera je vladar Bika in jo poznamo kot boginjo ljubezni. Čutnost, okušanje, vonjave, dotikanje je mogoče le, ko upočasnimo, zato je tokratna polna luna povabilo v polnost izkušanja z vsemi svojimi čuti. Romantika bo v tem času v zraku in to je čas za prebujanje v svoje želje in potrebe.

Zagotovo z njo prihajajo številni izzivi, iritacija in pritiski. Gre za zgostitev energije, ki čaka, da jo sprostimo, da se osvobodimo. Če čutite ta pritisk je ta čas izjemen za to, da se prebudite in se izrazite. Iskrenost glede tega kar čutite je v tem času ključnega pomena.

Vaše telo je tempelj in čas je, da se prebudite, da se povežete s svojim čutenjem, s svojo intuicijo, da zmorete pogledati vase. Polna luna nas dreza, da si priznamo kaj čutimo, ne gre za njeno trpinčenje, pravzaprav nam odpira portal soočenja z energijo, da to prepoznamo in si priznamo ter presežemo. Čas je za ples, za radost, za povezovanje z modrostjo svete ženske energije.

Maternica igra pomembno vlogo v tem prizemljevanju in utelešanju modrosti, svetosti ter ljubezni.

DIVINE.SI

 

Moč solarne prane

V knjigi Umetnost dolgega življenja nemški zdravnik, Christopher Hufeland, komentiral slabo stanje ljudi, ki so bili ujetniki, zaprti v ječah dolgo časa. Menil je, da za njihovo slabo stanje ni bila kriva slaba prehrana ali premalo gibanja temveč pomanjkanje sonca v njihovih celicah.

V knjigi, dr. Richarda Hobdaya The Healing Sun, si lahko preberemo podroben pregled zgodovine sonca in zdravja:
“Sončenje je starejše od zapisane človeške zgodovine. Divjaki, primitivna plemena, mali otroci in živali instiktivno iščejo dobrotvorne učinke sonca. Dokazi o uporabi sonca v namene povrnitve zdravja in njegove ohranitve, lahko najdemo v vseh zgodovinskih obdobjih, pri vseh ljudstvih, divjakih ali civiliziranih. Pozitivne dokaze o higienski uporabi sonca najdemo pri starih Egipčanih in drugih ljudstvih. Babilonci, Egipčani in Asirci so imeli sončne vrtove; Grki heliose; Rimljani solarije.“ Naravnejšega od sončne svetlobe ne obstaja. Večina ljudi se ne zaveda, da se morajo ljudje redno izpostavljati soncu, če hočejo ostati zdravi, ali to zdravje izboljšati. Sončna svetloba je, tako kot svež zrak, čista voda in kakovostna in uravnotežena prehrana, osnovno živilo. Če je nismo deležni v zadostni količini, bo naše zdravje trpelo. Ko sončne svetlobe primanjkuje, se lahko pojavijo simptomi kronične utrujenost, brezvoljnosti in blage depresije. Sonce je namreč vir ne le toplote, temveč tudi mnogih drugih blagodejnih učinkov za telo, um, dušo in duha.

Sončna svetloba je bila zdravilno orodje že v času starega Egipta, Grčije in antičnega Rima, principe pa so poznali in uporabljali v kulturah po vsem svetu. Hipokrat slovi kot ena najizjemnejših osebnosti v medicini vseh časov. Poznamo ga kot očeta znanstvene medicine. Zbral je in kritično ocenil izkušnje staroegipčanskih in predhodnih antičnih grških zdravnikov ter »helioterapijo« predpisoval svojim pacientom. Hipokratova medicina je temeljila na predpostavkah, da je zdravje odvisno od skladnosti človekovega telesa, od pravilne porazdelitve in uravnoteženosti prvin, ki ga sestavljajo. Te prvine so zemlja, zrak, voda in ogenj. Helioterapija je pravzaprav zdravljenje s pomočjo sončnih žarkov.

Helioterapija, terapija s soncem

Sončna toplota predstavlja pravi balzam pri mišični okorelosti in napetosti. Eterično telo človeka zbira sončno prano, ki jo prinašajo sončni žarki in jo preko vranice pošilja v vse dele telesa. Helioterapijo si lahko naredite sami, tako da se udobno namestite in pustite, da vam sonce približno 15 minut skozi steklo obseva boleče predele mišic, kosti ali sklepov. Poskrbite za sproščeno držo telesa in sproščenost vseh mišic. Opisana helioterapija učinkovito nadomešča obsevanje z infrardečo svetlobo ali obisk infrardeče savne, sicer pa sončna energija s svojimi toplotnimi učinki pospešuje prekrvavitev in sprostitev obsevanih struktur: kože, podkožja in vezivno-mišičnega tkiva. Spodbuja tudi delovanje epifize, nadledvičnih žlez in ščitnice, okrepi se delovanje srca in ožilja, dihal, prebavil, izločal in organizma nasploh.

Moč sonca

Večina ljudi se ne zaveda, da lahko sončna svetloba oz. ultravijolični žarki uravnajo in normalizirajo količino holesterola v krvi. Sonce med drugim poskrbi za lepo postavo in vitko linijo, saj pospešuje hujšanje. Ultravijolični žarki namreč spodbujajo delovanje ščitnice in izločanje njenih hormonov, ki pospešujejo metabolizem in aktivnost organizma. Strokovnjaki so ugotovili, da so pozno spomladi in poleti diete bolj uspešne kot jeseni in pozimi. Če smo več izpostavljeni soncu čutimo manjšo željo po hrani, zlasti visokokalorični, običajno nam bolj ustrezajo sadje, nizkokalorični prigrizki in veliko tekočine. Izpostavljenost soncu pospeši izločanje strupov iz telesa, pa tudi prekrvavitev kože in podkožja je boljša.

Že več kot pol stoletja je znano, da celo enkratna izpostavljenost zniža krvni tlak pri normalnem posamezniku ter ima še veliko opaznejši učinek pri posameznikih z visokim krvnim tlakom. Sonce pospešuje krvni obtok in preskrbo možganov s kisikom in hranilnimi snovmi, hkrati pa sončna svetloba stabilizira tudi živčni sistem. Ultravijolični žarki delujejo dezinfekcijsko, krepijo imunski sistem organizma in spodbujajo njegovo regeneracijo. Sonce ugodno vpliva na kožo, jetra in ledvice v teh organih se sproži mehanizem stimulacije proizvodnje holesterolske predstopnje D vitamina, ki poleg timozina pomaga organizmu pri premagovanju okužb. Ultravijolični žarki organizmu omogočajo učinkovit počitek, sprostitev in regeneracijo tudi v času budnosti. Zanimivo je dejstvo, da v poletnih mesecih potrebujemo okrog dve uri manj spanja kot pozimi. Sonce je porok globljega in bolj sproščujočega spanca, zvečer hitreje zaspimo, zjutraj pa se zbudimo bolj čili in spočiti.

Solarna kromoterapija

Sonce skriva v sebi tudi pomembne kromoterapevtske učinke (barvna terapija). Rdeča je barva poletja. Po tradiciji naravnega zdravilstva rdeča barva skrbi za skladno delovanje organov, pomirja želodec ter uravnava delovanje srca in ožilja. Na telo deluje spodbudno, saj krepi fizično energijo. Rumena barva stimulira mentalne procese, vzbuja optimizem in pomaga prebuditi voljo do življenja. Rumeni odtenki sončne svetlobe pa preko oči, mrežnice in vidnega živca vplivajo na centralni živčni sistem. Ta spodbuja delovanje epifize, ki možgane preplavi s telesu lastnimi endorfini (endogeni opiati, hormoni sreče), med katerimi je najpomembnejši hormon sreče, serotonin, ki izboljšuje počutje in dviguje razpoloženje. Epifiza svetlobne signale pretvarja v energijo za delovanje žlez z notranjim izločanjem.

V hladnih in oblačnih mesecih pa epifiza proizvaja večjo količino hormona melatonina, ki sicer uravnava ritem budnosti in spanja, botruje pa melanholičnemu in depresivnemu razpoloženju. Sončna svetloba povzroča padec melatonina v krvi, zato se počutimo bolj spočiti, vitalni, smo bolj dobre volje in bolj optimistično naravnani.

Zdravilna moč jutranjega sonca

Zmerna sončna svetloba in toplota predstavljata s svojimi terapevtskimi lastnostmi pravi balzam za celotni organizem. V toplih dneh so priporočljive preproste in učinkovite zračne kopeli, ki veljajo za blagodejno naravno metodo krepitve srca in ožilja. Priporočamo vam, da se zgodaj zjutraj (med 6 in 7. uro) v lahnem in zračnem oblačilu odpravite na sprehod v naravo, če je le mogoče bodite bosi. Sprehod zaključite z lahkotnim tekom po rosni travi. Jutranje sonce je tisto, ki vas bo s svojimi rumenimi toni zbudilo in pripravilo na dnevne aktivnosti. Zgodnje sonce spodbuja delovanje zgornjih treh čaker, jih energetizira in aktivira tvorbo hormonov – predvsem melanina, ki ščiti pred opeklinami in botruje porjavelosti, ter timozina, ki spodbuja imunski sistem, s tem da pospešuje tvorbo celic telesne obrambe in njihovo sproščanje v kri oziroma limfo.

Večerno sonce

Večerno sonce pa vas bo umirilo, zato vam svetujemo sprehod v naravi in ogled sončnega zahoda. To je izjemno primeren obred za pripravo telesa na čudovit, regenerativen počitek. Zahajajoče sonce s svojimi rdečimi toni telo umirja in aktivira nižje tri čakre. Ko sonce zahaja se namreč barve spuščajo od hladnih barv zgornjih čaker proti toplim barvam spodnjih čaker, kar pomaga telesu, da se umiri od dnevnih aktivnosti in se pripravi na počitek.

Če se boste redno izpostavljali barvam sončnih vzhodov in zahodov, vam bo to pomagalo vzpostaviti povezavo z ritmi narave, ki vam pomagajo, da imate boljšo časovno usklajenost in da ste bolj v sinhronosti s tokom življenja. Pomembno je, da se sončnim žarkom v tem jutranjem in večernem času izpostavljate brez sončnih očal, saj tako telesu omogočite, da vpije celoten spekter blagodejnih žarkov. Pomembno pa je upoštevati tudi dejstvo, da je tudi opazovanje sončnega zahoda skozi okno boljše kot pa da ga sploh ne opazujete.

Surya mudra

Eno od orodij za povezavo z energijo sonca je tudi Surya mudra. V telo pomaga priklicati vitalnost, energijo, zdravje, hkrati pa ojačuje živčni sistem in stimulira intuitivne sposobnosti posameznika. Uporaba te mudre pomaga pri premagovanju otopelosti, lenobe in zaspanosti. Namesto tega sproži živahnost in aktivnost v telesu in duhu.

Mudro izvajamo tako, da uporabimo svoj prstanec in palec. Prstanec spustimo na palec in oblikujemo sklenjen krog. Vsi ostali prsti so udobno iztegnjeni. Mudro naredimo na obeh rokah hkrati.

Svetujemo vam, da se na svojem jutranjem sprehodu udobno usedete in oblikujete surya mudri na obeh rokah, nato pa oba sklenjena kroga povežete kot členke verige in sicer tako, da se prsti ne dotikajo. Mudra vaše leve roke je obrnjena navpično navzgor, medtem ko vaša dlan počiva v naročju, mudra desne roke pa vodoravno poravnana z dlanjo v naročju.

V hiromantiki je prstanec povezan z bogom sonca, Apolom in tudi prstanec je prst sonca.

Surya Namaskara ali Pozdrav soncu

Gre za starodavno jogijsko tehniko, ki aktivira, revitalizira in regenerira celoten sistem telesa-uma-duhe in uravnoveša pretok energije po energijskih kanalih. Današnji življenjski stil pri večini ljudi ustvarja mentalne napetosti, skrbi in stres. Jogijske prakse so eden od učinkovitih načinov  zmanjševanja vsakodnevnega stresa.

Beseda surya pomeni “sonce”, namaskara pa “pozdrav”. V davnih časih so sonce, kote močan simbol spiritualne zavesti, slavili z vsakdanjimi obredi. Čaščenje zunanjega in notranjega sonca je bil religiozno-socialni ritual, ki je poskušal pomiriti tiste naravne sile, ki jih človek ni mogel kontrolirati. Surya namaskaro so vpeljali prosvetljeni modreci, ki so vedeli, da te prakse vzdržujejo zdravje in vodijo v večjo socialno ustvarjalnost in produktivnost.

Gre za dvanajst položajev telesa, ki ustvarjajo prano, subtilno energijo, ki aktivira psihično telo. Njihovo izvajanje v enakomernem, ritmičnem zaporedju pa odraža vesoljne ritme, kot je na primer 24 ur v dnevu, dvanajst faz zodiaka v letu in bioritme vašega telesa. Ritmično nalaganje te oblike in energije v telo je transformacijska sila, ki poraja jedro polnejšega in aktivnejšega življenja ter večje cenjenje bogastva sveta, v katerem živimo.

 Taja Albolena

Objavljeno v reviji O osebnosti leta 2008

Dan Mladosti

Dan mladosti je bil v času države SFRJ praznik jugoslovanske mladine. CK SKOJ je 25. maj določil za dan, ko se je praznoval rojstni dan takratnega predsednika države Josipa Broza Tita in ga poimenoval Dan mladosti. Na ta dan so potekale razne športne prireditve in proslave v šolah.

Vsakoletno praznovanje je zaznamovala Štafeta mladosti oz. Titova štafeta. Štafeta je vsako leto štartala iz drugega mesta in druge republike, prvič iz Kumrovca, ki je bil rojstni kraj Tita. Potekala je skozi vse jugoslovanske republike in svojo pot zaključila 25. maja v Beogradu, ki je bilo glavno mesto SFRJ.

Uradno so 25. maj razglasili za Dan mladosti leta 1957 in tako je ostalo vse do leta 1987, torej celo sedem let po smrti Josipa Broza (1980). Največja proslava je vsako leto potekala na osrednjem stadionu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Beogradu, v kateri je sodelovalo več tisoč mladih iz vse Jugoslavije. Eden od njih je na koncu predal štafeto Titu in mu izrekel voščilo za rojstni dan.

Štafetna palica je bila vsako leto drugačna, v njej pa je bil list papirja z rojstnodnevnimi čestitkami za slavljenca.

Čast izročitve štafete predsedniku je običajno pripadla kateremu od najbolj uspešnih jugoslovanskih športnikov. Štafeto so lahko nosili mladi, ki so se izkazali pri učenju, družbeno-političnem delovanju ali kot dobri športniki. To je bila velika čast, še posebej za tistega, ki je predal štafeto Titu. Predajo štafete so spremljali skoraj vsi preko televizijskega prenosa.

Na ta dan so bili mladi iz vrst pionirjev sprejeti v ZSMJ, kar so spremljale glasbene in športne prireditve. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je povezoval različne narodnosti znotraj Jugoslavije.

25. maj pa je tudi sicer zgodovinsko pomemben datum, saj se je na ta dan leta 1944 začel desant na Drvar, v katerem so Nemci nameravali zajeti Tita in s tem onemogočiti vodstvo partizanskega osvobodilnega gibanja. To jim seveda ni uspelo.

Vir: Wikipedija in splet

Materinski dan

Pomlad je vsekakor čas praznovanja in v marcu imamo kar nekaj praznikov posvečenih ženskam. 8. marec je mednarodni dan vseh žensk, medtem ko je materinski dan mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere.

Leta 1907 je v ZDA Anna Jarvis pred cerkvijo razdelila 500 belih nageljnov v spomin na svojo pokojno mamo. Anna se je zavedala, da je v ZDA veliko otrok, ki se grdo obnašajo do svojih staršev, zato je pisala politikom, naj uzakonijo poseben praznik namenjen materam.

Leta 1914 je ameriški predsednik Woodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bo vsako leto na drugo majsko nedeljo materinski dan kot državni praznik – v čast materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile svoje sinove. Vendar je že po nekaj letih  Anna Jarvis ugotovila, da je praznik, kot številni drugi prazniki, namesto svojega pravega namena, postal bolj priložnost za zaslužke trgovcev. Zato si je celo prizadevala, da bi praznik ukinili.

A namesto tega so praznik prevzele tudi nekatere druge države po svetu, le praznujejo ga ob različnih datumih. Norvežani na primer drugo februarsko nedeljo, Indonezijci pa 22. decembra. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji smo materinski dan praznovali že v obdobju med obema vojnama. Šole so takrat po eno učno uro namenile materam, katoliške organizacije pa so priredile svoja praznovanja. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec. V Sloveniji smo materinski dan na 25. marec bolj pogosto začeli obeleževati šele po letu 1991, in sicer na isti dan kot je krščanski praznik Marijino oznanjenje.

Vir: splet

Obredna posvetitev v žensko

Obredna posvetitev v žensko v rdečem šotoru

Posvetitev, ki je nisi doživela.
Posvetitev, po kateri hrepeni tvoja bit.
s Ksenijo Malio Leban
novembra 2015 v Ljubljani

Obredna posvetitev v žensko  (the  Red  Tent  ActivationTM) je program, ki ga je razvila DeAnna L’am, mednarodno priznana pionirka na področju menstrualnega opolnomočenja.

Izkustvena in obredna delavnica temelji na spoznanju, da je obdobje prve mesečne čišče temelj, na katerem smo oblikovale svojo ženskost, odnos do svoje ciklične narave, zmožnost sprejemanja in cenjenja lastnega telesa, samospoštovanje ter zmožnost nuditi pristno in veličastno dobrodošlico v opolnomočeno ženskost svojim hčeram in drugim dekletom.

Med obredno posvetitvijo:
se bomo povezale s svojimi prednicami; 
bomo aktivirale celični spomin ter opustile negativna prepričanja o ženskem telesu, naši ciklični naravi in ženskosti, ki smo jih vsrkale v svoji družini, kulturi in družbi;
bomo v mesečni krvavitvi uzrle vir svoje notranje moči; 
bomo doživele obredno posvetitev v žensko, ki je kot deklice in dekleta nismo imele,
bomo slavile svojo ženskost in bomo slavljene kot ženske.

Prispevek znaša 122 eur (z vštetim DDV). Prostih je le še nekaj mest.

Prijave in morebitna vprašanja do zapolnitve skupine pošljite na elektronski naslov ksenija.leban@gmail.com.

Celodnevna delavnica bo potekala na prvi mednarodni dan rdečih šotorov, v nedeljo, 8. listopada, s pričetkom ob 10. uri in predvidenim zaključkom ob 17. uri v Ljubljani.

Sem spremljevalka v obporodnem obdobju in ob pomembnih življenjskih prehodih, negovalka neverjetnih žensk, ki celijo ranjenosti in odkrivajo svoj resnični potencial, da bi polno živele, voditeljica rdečih šotorov, konferenčna tolmačka in prevajalka.

Pod osebnim mentorstvom DeAnne L’am sem postala pooblaščena voditeljica rdečih šotorov (Red Tent Activator in Red Tent Facilitator), usposobila sem se tudi na področju blagoslova in celjenja maternice pri Mirandi Gray ter postala pooblaščena Moon MotherTM, sem soustvarjalka znotraj gibanja Razcvet ženske ter soavtorica knjižne uspešnice z naslovom Darovi minevanja.

Kar pomnim, želim polno živeti. Kar pomnim, mi življenje znova in znova odstira zastore in odpira nove in nove duri ter kaže, kam še lahko stopim, da bom še bolj jaz, da se bom še bolj polno živela – v vsakem trenutku. Včasih (kar sploh ni tako zelo redko) močno poseže s svojimi sporočili in poskrbi, da slišim.

Nekoč sem mislila, da bom lahko zares polno živela, ko bom zacelila vse svoje rane. Takrat se še nisem zavedala, da so moje rane tudi rane vseh mojih prednic in vseh žensk, ki so bile pred menoj, pa tudi vseh žensk, ki hodijo skozi življenje skupaj z menoj. Povezane smo. Marsikaj sem naredila, marsikaj sem dosegla, marsikaj sem postala. A še vedno nisem bila zares jaz. V meni je še vedno ostajal boleč občutek nepovezanosti s seboj, svojo žensko naravo, močjo, svojim telesom. Pa čeprav sem doživela eno najmočnejših posvetitev, ki jih lahko doživi ženska, ko sem postala mati.

Šele ko sem se spustila v nove globine celjenja sebe, šele ko sem se spuščala vase po še globljih spiralnih stopnicah, sem v varnem zavetju tesnega sodelovanja s Tonyjem Samaro, pozneje pa še z DeAnno L’am ter drugimi ženskami in mentoricami, ki so me objele v toplini rdečih šotorov, uvidela, kaj mi je po vsem tem še vedno manjkalo. Tako kot številne druge ženske tudi sama nisem imela podpore in vodstva, ki ga je deklica v meni potrebovala, da bi se počutila varno in uzrto, ko je postala mladenka. Postala sem ženska, ne da bi bila kdajkoli posvečena v žensko, ne da bi mi bilo kdajkoli predstavljeno darilo, ki mi je bilo zaupano, ne da bi kdajkoli proslavila svoj prehod iz sončne v ciklično bit.

Prav obred, ki ga bom v omejenem številu (prvič v Sloveniji) podelila 8. listopada 2015, je bil tisti, ki je v moje doživljanje sebe in sebe kot ženske prinesel posebno osvoboditev in radost. Na to posvetitev je ženska v meni čakala zelo dolgo. Koprnela je po njej. Bala se je, da je ne bo nikoli doživela, da je nekaj za vselej zamujeno. In potem je nastopil dan mojega obreda. Pozabljena so bila vsa leta čakanja, vsa leta hrepenenja. Odprle so se nove duri. Stopila sem skoznje in se nikoli več ozrla nazaj.

Vabljena!
Ksenija Malia