Radost je vrlina, ki jo čutimo kot otroško nedolžnost in čudenje magičnosti življenja. Radost povezujemo z lahkotnostjo, odprtostjo srca in živostjo, ki nam požene kri po žilah. Ravno zaradi te kvalitete živosti je radost vrlina, ki jo imamo še posebej radi.

Ko smo radostni čutimo lahkotnost srca. In želimo si, da bi bila radost konstantna v našem življenju. Radost je del našega življenja, ko uživamo življenje, ko praznujemo življenje. Gre za občutenje dobrobiti. In ko smo hvaležni za vse kar imamo v svojem življenju čutimo radost v sebi.

Vsi poznamo ta občutek notranje radosti, ki je kot brbotajoče zadovoljstvo v tvoji notranjosti. Radost ti daje notranji občutek varnosti in domačnosti. Počutiš se pomirjeno s seboj in z življenjem.

Radost te pomiri, daje ti občutek varnosti med tem, ko se dogajajo izzivi in stres vsakodnevnega življenja. In ko si dopustiš, da občutiš to radost, je kot bi izkušal globoko pomirjenost sam s seboj. Za radost je potrebna sprejemljivost, odprtost, voljnost, dopuščanje, ranljivost. Radost se rojeva iz ranljivosti, ko si dopustiš, da si avtentičen, da si kar si.

Radost začutimo ko smo povezani s svetostjo življenja, ko objamemo lepoto izžarevanja, to svetlobo Biti. Magnetična privlačnost te naše notranje svetlobe je tista, ki k nam pritegne še več tega, na kar se osredotočamo. In dnevna praksa radosti je ključnega pomena za našo dobrobit. Radost nas poveže s čudenjem in z magičnostjo življenja. Radost je del naše Biti. Ko samo si, v opazovanju, ko samo si, Priča, namesto da deluješ. Radost biti v prisotnosti lepote cveta, sončnega zahoda, ptice v letu, otroka,…

Kot je to ubesedila Theodore Roethke: “Zlila sem se, kot ptica, z zrakom. In moja misel leti na mesto ob drevesu. Biti in ne delovati je moja prva radost.”

Radost je v mojih očeh vrlina, ki je pravzaprav zelo podobna umirjenosti. Ko si radosten nimaš nobene potrebe po tem, da to kažeš navzven. To kar čutiš je notranje zadovoljstvo in to popolnoma zadošča. In običajno se v tem zadovoljstvu na obraz prikrade skrivnostni nasmešek, ki mu sploh ne moremo reči, da je nasmeh, gre za notranji smehljaj, ki ga sijemo iz svoje notranjosti.

Radost in notranji mir sta medsebojno povezana, ne moremo ju ločiti, ko vstopi v naše življenje eden, pride zraven tudi drugi. Kot siamska dvojčka sta. Radost nam pomaga v zavedanju vere v dobroto in upanja. In ne glede na to kaj se ti dogaja v življenju je z radostjo vse lažje. In najpomembneje je to, da vedno poiščete načine, kako lahko to radost, ki jo čutite v sebi delite z drugimi.

Radost je naravno podaljšek prijaznosti in hvaležnosti. In nasmeh je eden od načinov, kako izražamo svojo radost. In praksa notranjega smehljaja, starodavna taoistična praksa nam lahko pomaga, da se uglasimo na frekvenco radosti. Najdeš jo na povezavi tukaj…

V maju bo na voljo 28 dnevno popotovanje vase, kjer se bomo povezovale z vrlino Radosti. Več najdeš na spletni povezavi tukaj… Vabljena v spletni tempelj!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Zaupanje je po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje, da je kdo pošten, iskren, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj.

Če ni zaupanja, ni komunikacije. In zato je samozaupanje ključnega pomena, da dostopaš do svojih potencialov in komuniciraš z različnimi deli sebe.

Ustvarjalnost temelji na samozaupanju posameznika. Če ne zaupaš vase, s tem kažeš, da ne verjameš v svoje ustvarjalne potenciale. Ob tem imaš lahko dobre zamisli, a jih ne upaš pokazati drugim in tudi ne verjameš, da jih lahko uresničiš.

Samozaupnje je pomembna kvaliteta, ki ti omogoči, da presežeš svoje notranje strahove, da nisi dovolj dobra. Strahovi brez dvoma ostajajo. Razlika je v tem, da takrat, ko zaupaš sebi, slediš sebi z navdihnjeno akcijo, kljub strahu.

Skoraj nemogoče je slediti svojim sanjam, se premakniti onkraj kalupov družbe in resnično biti ta ženska, za katero si se rodila, da si, če ne zaupaš vase.

Potrebno je samozaupanje, da resnično verjameš vase, kot tudi samozavest, kjer verjameš v to, da si vredna spoštovanja drugih. Razlika je predvsem v tem, da samozaupanje izhaja iz notranjega arhetipa Sofije in je povezano s saboterjem, ki je senčni del, skrit spodaj, medtem, ko je samozavest del arhtipa Amazonke.

Samozaupanje je izjemno pomembno na vseh področjih tvojega življenja. Kljub temu imamo pogosto težave s tem, da bolj zaupamo drugim ljudem kot sebi. Samozaupanje je pomembna sestavina uspeha, kajti tvoja vizija je nekaj, kar si dobila Ti. Ti moraš verjeti v svojo vizijo in jo poroditi iz sebe, da bi jo lahko podprli in v njej prepoznali vrednost drugi. Dokler pa tega ne ustvariš, je na tebi, da neomajno verjameš vase.

Številne uspešne osebnosti vedno znova poudarjajo, kako so bili zavrnjeni vedno znova in znova, preden jim je uspel veliki met. In le tisti, ki so prenesli zavrnitev, ter so kljub temu vztrajno verjeli vase, ter zaupali temu, kar so ustvarili, so na koncu uspeli.

Vsi vemo, kako se odzovemo na osebo, ki je nesamozavestna, nervozna, in se nenehno opravičuje za stvari, ki jih dela… ne zaupamo ji. Na drugi strani pa nas pogosto prepričajo osebe, ki so jasne v svoji komunikaciji, visoko držijo svojo glavo, samozavestno odgovarjajo na vprašanja in so pripravljeni priznati, kadar česa ne vedo.

Ljudje, ki zaupajo vase, navdihujejo druge, da zaupajo vase. In ravno samozaupanje, ki ga začutijo ljudje v tvoji družbi, vpliva na tvoj uspeh in na to, da zaupajo tebi. Zaupanje vase vznika iz tvoje notranjosti in se kaže na mnoge načine; skozi tvoje obnašanje, telesne signale in način govora.

Takrat, ko zaupaš vase, si stabilna, tudi takrat, ko te drugi kritizirajo ali se ti posmehujejo, kar je včasih velik iziv. Pogosto namreč bolj zaupamo drugim in se prilagodimo ali ustrežemo drugemu, ter s tem izražamo nezaupanje vase.

Zaupanje vase se pokaže takrat, ko si voljna stopiti onkraj svoje cone udobja, se širiti in naučiti novih stvari. Strah pred novimi stvarmi, izogibanje tveganju in ostajanje v mejah udobja, pa so pokazatelji nezaupanja vase.
Učenje iz svojih napak in to, da si voljna priznati, ko se zmotiš je eden velikih pokazateljev zaupanja vase. Kajti takrat, ko se trudimo prikriti stvari in napake ter poskušamo biti popolne, s tem predvsem sebi sporočamo to, da si ne zaupamo.

Praznovanje sebe in svojih dosežkov je značilnost osebe, ki zaupa vase. Potem, ko si toliko časa in energije usmerila v nekaj, kar ti je pomembno, je potrebno to znati praznovati brez pričakovanj, da bi morali drugi opaziti tvoje dosežke in te pohvaliti.

Samozaupanje je povezano z zaupanjem v svoje veščine, vrednote, kot tudi talente in darove. Samozaupanje je osnova tega, da živiš polno življenje in to je edini način, da resnično izkušaš to, kar si želiš v polnosti, brez strahu, da ti bo odvzeto ali da ti ne pripada.

Samozaupanje je del arhetipa Sofije, ki ga lahko bolj podrobno spoznaš v spletnem druženju Odstiranje Tančic Ženske Duše.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena