Arhiv Značk: Mesečnik

Arhetip zakona narekuje delitev vlog…

 

Si vedela, da so arhetipi prebivalci kolektivnega nezavednega?
Gre za izvorne vzorce, ki so del naše kode. Gre za našo izbiro, ki jo moramo izkusiti tukaj na Zemlji.
Pogosto pozabljamo, da arhetipi ustvarjajo mite. In miti so zgodbe, ki so del naše podzavesti.

Arhitip predstavlja prvo strukturo, prvi vtis nečesa, ki je na energetski ravni in se nato udejanja v materialnem. Gre za sile, ki vodijo naše obnašanje in oblikujejo našo identiteto.

Na nivoju duše smo določene arhetipe izbrali za naše zaveznike in učitelje. Z njimi imamo dogovor, da z njimi delamo. Da so del naše energijske strukture.

Arhetipi so del naše sence, zato je preko njih precej lažje prepoznati kateri so tisti vzorci, ki jih v svojem življenju preigravamo na čisto nezavednem nivoju.
Ko stopiš v svet arhetipov, se moraš zavedati, da so precej večji od življenja.
Imajo moč in potenco, ki presega tvoj jaz.

Arhetip v senčni plati predstavlja velik izziv. In povsem običajno je, da ga nočemo prepoznati kot svojega.
Vendar je dejstvo, da če stvari namerno zanikamo in jih potlačimo v sebi, še z večjo silo pridejo iz nas in običajno izberejo čas in prostor, ki je najbolj neprimeren.

Zato je orodje prepoznavanja arhetipov v življenju veliko darilo. Pomembno je, da se soočiš s stvarmi v sebi, s svojo senco, ki je nočeš videti. S tem ji odvzameš njeno moč in arhetip spoznaš v njegovi svetli plati. Kot zaveznika, ki ti v življenju lahko pomaga.

Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!

Nesporno dejstvo je, da smo Ti lahko spremeniš svoje življenje.
In pogosto arhetipe spoznamo skozi jezik, skozi svoje izražanje.

Tako arhetip zakona prepoznamo po tem, da ljudje pogosto rečejo, da je njihova boljša polovica nekje drugje. Da je boljša polovica tam zunaj nekje in zato iščejo svojo dušo dvojčico.
Se pravi, da na zakon gledamo kot na nekaj, kar nam bo omogočilo celostnost in celovitost.
Tako živimo v paradigmi iskanja nekoga, ki nas bo dopolnil in nas naredil kompletne.

Zakon temelji na iskanju zadovoljitve in izpolnitve zunaj sebe.
Zakon je zelo povezan s preživetjem vrste, s tem, da je nujno potomstvo za ohranjanje vrste.
Pa tudi s tem, da imaš nekoga v lasti.

Arhetip zakona narekuje delitev vlog, ko je žena tista, ki skrbi za potrebe moža, mož pa domov prinaša denar.

Vsi stereotipi izhajajo iz osnovnih vzorcev, ki so postavljeni v arhetipu.
Tisto kar ljudje v zakonu prepoznavajo je dejstvo, da po poroki zanimanje drug za drugega po pravilu upade.

Vprašanje, ki se postavlja samo zase je Zakaj?
Po tem, ko izpolniš namero zakona, torej najdeš svojo boljšo polovico, ki te dopolni, v resnici ne veš, kaj naj z njim/njo počneš sedaj.
Po tem, ko je trdnjava osvojena večini bojevnikov doma postane dolgčas, zato gredo na nove pohode, osvajat nove trdnjave.
To so pogojenosti, ki so tako globoko vpisane v naš celični spomin, da o tem sploh ne razmišljamo.
In ko imajo poročeni pari tisti občutek, da je misija izpolnjena, da je trdnjava osvojena, ni več nobenega napredka, ni rasti.

In tukaj se pojavi osnovni konflikt, saj ob svoji osebni rasti vedno trčimo ob arhetipske vzorce, ki jih moramo sprejeti in se z njimi pomiriti v sebi. To pomeni, da jih prepoznamo, jih priznamo in se z njimi pomirimo.
Mnogi ubirajo drugo pot, ko te vzorce sesujejo in sploh ne vedo kaj se dogaja in za kaj čisto zares gre.

Zato se v zadnjem času pojavlja velika želja po vzpostavitvi novega modela zakona, novega arhetipa, ki nas bo podpiral v našem razvoju in nam dal to, kar si želimo.

Svobodo in hkrati podporo.

Težava je v tem, da nam partnerstvo ne more zagotoviti varnosti, ki si jo želimo. Varnosti ne moreš najti zuanj sebe. Varnost je dušna kvaliteta, ki jo moraš najti v sebi.

Življenje se neprestano spreminja. In edina stalnica je sprememba.

Tvoja duša je na Zemlji zato, da izkuša in raziskuje in ne zato, da bi igrala varno igro.

Partnerstvo je struktura, kjer dve Celoti postaneta Eno. In to strukturo soustvarjata, jo kreirata in oblikujeta skupaj.
Kako ustvariti izpolnjujoče partnerstvo je moja strast v enaki meri kot so moja strast tudi arhetipi.
Arhetipi so moja strast, ker prepoznavam kako močno nam lahko stojijo na poti do samo-uresničitve. In hkrati kako močni zavezniki so lahko na tej naši poti samospoznavanja.

Več o partnerstvu delim v spletnem programu Postani varuhinja Ljubezni, ki je na voljo v maju. Več najdeš na povezavi tukaj>>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Kopriva

VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica)

Njena zdravilna moč je znana že dolgo in je neizmerna. Vsestranska je tudi njena uporaba. Iz nje pripravljamo sok, čaje, tinkturo, mazila, gnojila … Je zeljnata trajnica in uspeva povsod, kjer je v zemlji dovolj dušika. Velikokrat raste po zapuščenih vrtovih, kupih navožene zemlje, vej, odpadkov. Ustvarja red tam, kjer ga ni. Tudi v telesu. Ustrezajo ji tako suha, kot vlažna tla, obsijana s soncem ali ne. Največjo zdravilno moč razvije tik pred cvetenjem.

Je do 150 cm visoka rastlina, z močno razraščenimi koreninami. Ima štirirobo steblo, listi so nasproti ležeči, srčaste oblike, z močno nazobčanim listnim robom. Ves nadzemni del rastline je prekrit z »žgalnimi« laski, ki so trdi, krhki in votli. V teh laskih je več spojin (histamin, mravljična kislina, serotonin, acetilholin), ki povzročajo lokalno vnetje kože. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so v njenih cvetovih oz. socvetjih, samo moški ali samo ženski cvetovi. Oprašuje jo veter.

Že stoletja različne kulture uporabljajo koprivo za lajšanje bolečin v sklepih. Posebnost tega, je njen način uporabe: z njo se »šibamo«, to pomeni, da držimo v rokah šop kopriv in se z njim tolčemo po bolečem sklepu. Nekateri menijo, da to pomaga zmanjšati bolečino in otrdelost pri osteoartritisu in revmi. Že samo dejstvo, da je ta način že tako dolgo v uporabi, prav gotovo kaže, da, do neke mere učinkuje.

Kaj se dogaja? Ob stiku s kožo, se iz koprive izločita histamin in acetilholin. To potrjuje sloves koprive , saj sta obe snovi na koži dražeči in pekoči. Ker se telo lahko osredotoči le na določeno količino bolečinskih signalov naenkrat, draženje, ki ga povzroči kopriva, blokira bolečino v sklepu. Če se nam šibanje s koprivami ne zdi preveč privlačno, jo lahko pojemo. Seveda bomo liste koprive prej poparili, da izgubijo pekočo moč in postanejo okusna zelenjava, z antirevmatskim delovanjem ali pa zaužijemo žličko tinkture na dan.

Ker vsebuje veliko kalija, deluje diuretično. Povečuje količino urina v telesu in lahko jo pijemo pri vseh vnetnih procesih v telesu. Dobro je uživati poparke pri težavah s prostato, saj zavira določene encime, ki so udeleženi pri povečanju tkiva prostate. Za lajšanje težav benignega povečanja prostate, bi lahko uporabili tudi tinkturo, ki jo naredimo iz korenin kopriv, nabranih pozno jeseni.

Koprivo lahko damo v mešanice čajev za razstrupljanje in prečiščevanje organizma, za zdravljenje sečil, diabetesa, premočnih menstruacij, slabokrvnosti, … Ker vsebuje veliko mineralov (Fe, Mg, Na, K, P, Ca …), obilo vitamina A, rudninske soli je zelo primerna za tako imenovane pomladne čistilne in krepčilne kure, za katere jo lahko mlado sočimo, delamo čaje ali jo uživamo poparjeno.

Svež koprivin sok je učinkovit tudi pri preprečevanju posledic radioaktivnega onesnaževanja ozračja, ki se kaže v naraščanju števila belih krvničk. Pri izpostavljenosti onesnaženju, popijemo 3 kozarčke sveže stisnjenega soka dnevno. Koprivin sok poživlja presnovo. Iz nežnih pomladanskih listov pripravimo »koprivno špinačo«, ali jih le poparimo in jih pripravimo kot solato.

Koprivin čaj, se kot čistilna več tedenska kura uporablja pri lajšanju težav z artritisom, artrozo in drugimi revmatičnimi obolenji, pri jetrnih in žolčnih boleznih, pri boleznih vranice, zasluzenju želodca in dihalnih organov, želodčnih in črevesnih krčih, za čiščenje krvi in splošno krepitev. Kopriva ima v sebi vse, kar potrebujemo za razkisanje in razstrupljanje telesa, kot tudi za izgradnjo močnik kosti, krepi tudi nohte in lase, če jo uživamo na katerikoli način. Mnogi vemo, da izboljša krvno sliko, saj ureja procese železa v telesu. Skratka, je odlično rudninsko-vitaminsko prehransko dopolnilo. Zato bomo zase naredili največ, če jo bomo čimpogosteje, lahko v malih količinah uvrščali na naš jedilni, pili njen čaj ali uživali tinkturo.

Izvleček jeseni izkopanih koprivnih korenin velja kot pripomoček za krepitev in rast las.
Tudi na vrtu se ji težko ognemo, če želimo krepke in zdrave rastline.

Iz kopriv naredimo namok ali prevrelko, ki zelo pospešuje in krepi rast rastlin. Če koprive namakamo le 24 ur, dobimo izvleček, s katerim trikrat v nekaj urah poškropimo rastline, ki so jih napadle gosenice, ličinke in tudi uši. Ob napadu uši (ali tudi sicer), lahko rastline poškropimo tudi s koprivino prevrelko, ki smo jo razredčili v razmerju 1 : 20. Škropimo tri večere zapored. Vendar to škropljenje ne bo pomorilo listnih uši, temveč okrepilo rastlino.
Koprive imajo po 48 urah namakanja najvišjo vsebnost dušika, zato polovico vode odlijemo, jo razredčimo v razmerju 1 : 2 in z njo zalijemo rastline v rasti. V preostalo vodo s koprivami, pa do vrha dolijemo deževnico in pustimo koprive namočene tako dolgo, da se zaključi vretje (vsaj 10 dni). Takšna prevrelka vsebuje več kalija, saj vsebnost dušika po 48 urah ponovno pada. To prevrelko razredčimo v razmerju 1 : 10 in zalivamo oz. gnojimo rastline. Rastline zalivamo vedno po poldnevu, običajno zvečer, ko ni več sonca.

Tudi v biodinamiki je kompostni preparat iz koprive nepogrešljiv. Posreduje energije sonca in mu pripada mesto na sredini kompostnega kupa. Koprive nabiramo na dan za cvet zjutraj, takrat, ko se na vrhu koprive pojavijo nastavki cvetov. Uporabljamo ves nadzemni del rastline, ki pa ga moramo narezati in pustiti, da rahlo oveni. Nato napolnimo velik glinen lonec z narezano koprivo in ga pokritega zakopljemo približno pol metra globoko v zemljo . V njej ga pustimo eno leto, da vsrka vse, kar mu lahko sonce preda. Izkopan preparat 504 posušimo in hranimo v glinenih lončkih v šoti. Preparat iz koprive ne uporabljamo samo kot preparat za pospeševanje kompostiranja, temveč ga posujemo tudi okoli rastlin, za njihov boljši razvoj. Kot predstavnik sonca rastlinam prinaša več vitalnosti. Ureja procese železa. V sebi nosi tudi žveplo, rastlinam posreduje tudi kalij in kalcij. V kompostu podpira tudi delovanje preparatov iz rmana in kamilice in skrbi za enakomerno dober razkroj kompostnega kupa. Zrelemu kompostu daje sposobnost, da deluje prilagojeno na vsako kulturo s svojimi snovmi in silami.

»Kopriva je dobra in veliko zna, človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca« je rekel dr. Rudolf Steiner.

Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Mega anti-stres čaj

Te zanima, kako brez kemije odpraviti stres, depresije, kako okrepiti dobro počutje, se razstrupiti in ob enem izboljšati videz kože, las …
Iz samo treh sestavin od katerih rasteta dve v naši neposredni bližini, si lahko pripraviš mega okusen čaj, ki bo zelo vplival na tvoje celotno počutje.

Prva sestavina čaja je rožmarin, ki je eden najboljših stimulansov in antioksidantov iz našega vrta (ali cvetličnega lonca), kar ga naredi za čudovito anti-aging rastlino. Vsebuje kar nekaj kalcija, ki se zlahka absorbira in deluje protistresno. Rožmarin je čudovit antidepresiv. Komponente v rožmarinu preprečujejo živčno izčrpanost, vplivajo na spomin. Stimulirajo celotno telo, tudi prebavo in presnovo maščob. Stimulira in krepi tudi rast las, če ga uporabiš na lasišču. Zvišuje krvni pritisk, pospeši menstruacijo, preprečuje odlaganje maščob na žilne stene, deluje pa tudi protibakterijsko, protiglivično in protivirusno.

Druga sestavina je bor, ki ga lahko nabereš na naslednjem sprehodu. Morda ga imaš celo na dvorišču. Naberi borove iglice, ki vsebujejo veliko, veliko več C vitamina kot pomaranča. Ker gredo sestavine iz čaja v kri, bor pomaga tudi pri pljučnih infekcijah in drugih vnetjih. Borove iglice so naravni vir žvepla, ki ga naše telo v stresnih časih potrebuje skoraj tako nujno kot vodo. Žveplo je ključna sestavina za izgradnjo tkiv in pri izgradnji kolagena, torej posredno vpliva na nastajanje oz. zmanjševanje gub. Pomaga tudi pri brazgotinah in poškodovani koži. Blaži vnetja, alergije, artritis, gube. Ima dober vpliv na mišice, cirkulacijo, razstrupljanje telesa, odstranjuje anorganski kalcij iz žil, srca, preprečuje nastanek mlečne kisline, preprečuje mišične krče. Žveplo je pomemben mineral za mladosten videz in lepo kožo. Vedno, ko telo razstrupi celico, se iz nje izloči tudi žveplo, ki pomaga nevtralizirati toksine, zato ga nujno potrebujemo zaradi našega modernega stresnega življenja. In eden najboljših naravnih virov MSM je prav gotovo žveplo iz borovih iglic.

Tretja sestavina iz mojega vrta je sladki koren. Korenino sladkega korena najdeš v moji spletni trgovini www.hiskazelisc.com, saj predvidevam, da rastline doma verjetno še nimaš. Je prijetno sladkega okusa. Deluje protivirusno, proti bakterijsko, proti tumorjem, je antioksidant, adaptogen, krepi imunski sistem in na splošno dviguje počutje. Ima pozitiven vpliv na prostato, izgubo las. Vsebuje vitamine B skupine, krepi tudi živce. Čisti ožilje, maščobe, ima dober vpliv na pljuča, krvni sladkor, podpira delovanje jeter in deluje protistresno. Vsebuje veliko fitokemikalij, ki imajo vpliv oz. balansirajo hormone, težave v menopavzi, PMS, nestanovitno razpoloženje, depresije …

Čaj pripraviš tako, da daš vse sestavine (pest na liter vode) v vodo, zavreš, pustiš 20 minut. Dobiš močan in okusen čaj, ki te bo spremljal čez cel dan.

Zapisala: Patricija Šenekar

www.hiskazelisc.com

Uvodnik april 2018

Na ta planet se prišla v oknu velike noči. Moj oče še vedno rad pove zgodbo o tem, da je moja mami šla v porodnišnico na veliki ponedeljek, ker se je preveč najedla potice.

Osebno me ne čudi, da je moja duša izbrala, da pride na ta planet ravno v oknu tega izjemnega časa, ko se spominjamo pomembne zgodbe iz naše preteklosti. Osebno čutim, da se me je drama med moško in žensko energijo, ki jo poosebljata Jezus in Marija Magdalena močno dotaknila tudi zaradi tega, ker je zadaj ljubezenska zgodba, ki je prisotna v naši notranji čustveni arhetipski pokrajini še danes. To bo tudi tema spletnega templja Sistar v tem mesecu.

V praksi vedno znova ugotavljam, da večina ljudi išče ljubezen, srečo in izpolnjenost na napačnih mestih. Pozabili so, da lakote svoje duše ne moreš pomiriti s stvarmi, ki jih lahko kupiš z denarjem, kot tudi ne z dosežki ali šarmom.

Stvari, ki si jih najbolj želiš ne moreš dobiti v zunanjem svetu. Vir vsega kar si želiš se skriva v tebi. Sliši se preprosto, vendar je v praksi, v svetu, ki se osredotoča na zunanjost, stik s svojo dušo vse prej kot enostaven.

Vse skupaj še otežuje balast, ki si ga prevzela nase in ki otežuje stik z notranjo pokrajino tvoje ženske duše. Zato je energijsko čiščenje v tem pomladnem času tisto orodje, ki ti pomaga, da ne izgubiš stika s svojim notranjim GPS sistemom, ki ti kaže, kam se je modro premakniti.

Motnje pogosto povzročajo toksini in smeti na čustvenem in mentalnem nivoju. Neizrečene stvari, nerazrešeni odnosi, iskanje krivde pri drugih, čustvena manipulacija… vse to ti preprečuje, da bi ujela isto frekvenco tvojega notranjega vodstva. Ker si edina oseba, ki jo lahko spremeniš samo ti je modro, da ta čas zgodnje pomladi izkoristiš, da razrešiš nesoglasja, najdeš kje sklepaš kompromise sama s seboj, se razprodajaš in prevzameš odgovornost za svoja dejanja.

Nepotrpežljivost v tem mesecu ni tvoja zaveznica. April bo terjal čuječnost. Zato je ključnega pomena, da si pozorna na to kaj si govoriš in kaj izražaš navzven. Pa tudi kako se izražaš. Potrpežljivost bo ključnega pomena v tem mesecu, saj stvari po vsej verjetnosti ne bodo šle v smeri v kateri bi si želela, da bi šle.

Spomladanska utrujenost na plano prinaša pomen notranjega pogovora, opazovanja sebe in samoizpraševanja. Kar brez dvoma terja upočasnitev. Ne moreš na polno brzeti skozi življenje in upati, da boš nekako zvozila. Če se ne ustaviš tvegaš ples z izgorelostjo ali popoln zlom tvojega notranjega sistema. Kar se odraža v bolezni.

April je mesec premika iz ženske polovice leta, ko se osredotočaš na notranji svet in svoje občutke, v moško polovico leta. To v ospredje prinaša moške kvalitete jasnosti, usmerjenosti, zaščitenosti, volje, izbire, agresije, neodvisnosti, velikodušnosti in drugih. Tukaj ne gre za sojenje ali deljenje na pozitivne in negativne, ključnega pomena jih je opaziti, prepoznati, jih sprejeti in predvsem uravnovesiti v sebi. Šele ko jih prepoznaš in sprejmeš, lahko zavestno izbiraš katere boš uporabljala in se skozi njih izražala.

To je mesec novih začetkov, ki terja budnost in prisotnost.

Kajti retrogradni Merkur kot prinašalec sporočil tvojega notranjega sveta prinaša v ospredje sporočila, ki jih je modro upoštevati in dati v prakso, da bi v tej aktivni polovici leta lahko resnično v polnosti zaživela.
Če ne boš vzela lekcije, te lahko čakajo reaktivnost, impulzivnost in nepotrpežljivost.

Ker smo naenkrat prestavili v najvišjo prestavo praktično čez noč, lahko trpijo tvoje nadledvične žleze, kar te lahko zelo hitro vodi v izčrpanost in te položi v posteljo. Umirjenost in sledenje notranjim navodilom duše je v tem mesecu zeeeelo pomembno.

Želim ti čim bolj umirjen prehod in veliko miline v notranjem svetu.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v svetu!
podpis

Čustva so kot barvice, ki obarvajo tvoje življenje.

Sedeli sva na njeni zofi. Svetloba je bila pridušena in v ozadju je bila nežna glasba. Čutnost je bila v zraku. Otipljiva. Ko dihaš in čutiš vsako noto, vsrkavaš vsako besedo.

In v tistem me je začudena vprašala, če je možno, da nekdo ne čuti. Najina tema se je vrtela okoli čutenja z vsakim vlaknom in kako smo ženske tiste, ki imamo čutenje zapisano v svojem DNK-ju.

»Ampak saj dela z duhovnostjo,« mi je rekla. »Saj že leta dela na sebi. Kako je mogoče, da ne čuti?« Njene velike, nežne oči so vprašljivo zrle v moje. In vedela sem, da potrebuje tehten odgovor.

Vedela pa sem tudi, da se odgovor skriva tam, kamor sila neradi pogledamo.
Ko si kot otrok prizadeta, zapuščena, nesprejeta, to interpretiraš kot; Nihče me ne potrebuje.

In pogosto iz tega vzgiba nepovezanosti poskušaš dokazati, da si dobra, da zmoreš sama.
Postaneš uspešna zdravnica ali pa odvetnica.

Vedno znova me fascinira koliko žensk, ki imajo v sebi zlorabljenega otroka, izbere poklic zdravnice ali medicinske sestre. Skozi sočutje in nego poskušajo ustvariti toplino in občutek, da jih svet potrebuje.

Ko je otrok prizadet in čuti nepovezanost, pogosto kot odrasli izbere poklic, kjer je sprejet, čuti povezanost z drugimi, da ga drugi potrebujejo. Trudi se in si prizadeva, postane uspešen v svojem poklicu, Vendar je v podnapisih vedno prisoten strah, dvom ali resnično potrebujejo mene ali potrebujejo samo to, kar delam.

Tukaj se pojavi lakota in to, da nikoli ni dovolj. Z delovanjem nisi nikoli zadovoljna, ker je tvoja lakota, da bi bila sprejeta taka kot si. Tvoja lakota je, da bi bila dovolj zgolj zato, ker si, ker obstajaš.

In vedno znova te je strah ali me potrebujejo le zaradi mojega dela.
Ko si uspešna in hkrati vedno bolj lačna v sebi, sežeš po nečem zunaj sebe; substance, hrano, več dela, televizijo, seks, zdravila, nekaj, s čimer znižaš bolečino ob tem, da nisi ugledana in sprejeta taka kot si.

Iščeš radost in užitek, kot da je to nekaj zunanjega. V resnici je vse v tebi. Vendar tega ne čutiš zaradi čustvene bolečine, ki jo izkušaš. V odvisnosti ljudje gremo zaradi tega, ker ne vemo kaj narediti s čustveno bolečino, ki jo čutimo v sebi.

Zanikanje bolečine, ki jo čutiš pa pogosto vodi v čustveno otopelost.

Tudi, če so ti kot otroku rekli, da utihni, ko si jokala, ko si potrebovala pozornost ali ljubezen, si se naučila zanikati, zatreti, se ločiti od svoje potrebe. In ta notranja ločitev vodi v čustveno otopelost. K temu vodijo tudi pripombe v stilu “Potrpi in ne bodi taka reva!” “Bodi moški!” “Nehaj jokati kot dojenček,” “Ne bodi tako občutljiva,” “Navadi se, za tole potrebuješ trdo kožo!”

Žalostno je, da se o tem ne govori dosti, ker mnogi izkušajo čustveno otopelost, pa se tega sploh ne zavedajo.

Če si kot jaz, potem si bila rojena v kulturo, ki zanika in zatira čustva in veliko bolj ceni ideale »možatosti«… učinkovitosti in logike. Rezultat tega, da zrasteš v odraslo osebo, ki ni v stiku s svojimi občutki je potreba po ohranjanju popolne zunanje podobe, kjer smo družba krasnih medsebojnih odnosov, super mam in zmogljivih poslovnih žensk, kjer za fasado »popolnosti«, ki jo kažemo navzven notranji svet razpada in se spreminja v puščavo.

Navzven popolno življenje za masko skriva simptome kot so depresija, duhovna praznina, nefunkcionalni mehanizmi odvisnosti od ljudi ali substanc, nezmožnost ustvariti zdrave in harmonične odnose, notranja nepovezanost, kronične bolezni, kronična utrujenost, spogledovanje z izgorelostjo, če omenim le nekatere.

Čustvena otopelost na polno uspeva v družbi, kjer je ranljivost nesprejemljiva. Raste v družinah, kjer je ločenost od čustev prisotna že generacije in izražanje čustev ni zaželeno. Kjer je prisotna travmatična izkušnja ali zloraba. Pa tudi tam, kjer se »ni zgodilo nič takega« kot pogosto slišim s strani žensk, vendar je bilo izražanje močnih čustev kaznovano ali zatirano. In kaznovanje je bilo lahko prisotno v obliki posmeha, poniževanja, pomanjševanja in sploh ne fizično, kot si največkrat predstavljamo.

Pogosto prevzameš čustveno otopelost kot obrambni mehanizem, da se izogneš intenzivnim in preplavljajočim čustvom kot so jeza, strah, sovraštvo ali ljubosumje.
Čustvena otopelost predstavlja težavo, ker ne čutiš svojih čustev, se ločiš od spominov, občutkov, telesa, identitete in okolja. V skrajni obliki se otopelost izraža skozi krutost človeka.

Čustvena otopelost se razlikuje od čustvene distance. Čustvena distanca je pogosto nujno potrebna, ko želiš ustvariti zdravo osebno mejo ali ko si v empatiji do nekoga. Čustvena otopelost pa je avtomatični obrambni mehanizem, skozi katerega se ločiš od čustev.

Čustva so kot barvice, ki obarvajo tvoje življenje.

Če si ločena od čustev to vpliva na kvaliteto tvojega življenja. Čustva obarvajo tvoje življenje in vplivajo na opredeljenost do vsega, kar se ti dogaja. Zato ti je nekaj všeč, medtem ko nečesa drugega ne maraš. Nekoga ljubiš, medtem ko nekoga drugega sovražiš.

Vsak dražljaj ob prehodu skozi limbični sistem v tvojih možganih dobi čustveni predznak in kot takega se ga zavedaš. Zato lahko čustveno zrela oseba, ki čuti (ki ni čustveno otopela) doživlja polnost in pestrost vsakega trenutka. Življenje je preplet prijetnih in neprijetnih doživetij, ki jih tvoji možgani opredelijo glede na tvoje najzgodnejše dogodke v otroštvu.
Zato ima tvoje otroštvo tako ključen vpliv na kasnejše življenje.

Če se zgodi, da si zaradi travme preplavljena z neprijetnimi občutki groze, bolečine, strahu, razočaranja, prizadetosti ali drugih občutij zaradi česar je ogroženo tvoje preživetje, se samodejno, kot del obrambnega mehanizma v možganih zgodi disociativni blok, ki prepreči prehod čustveno obarvanih impulzov v prefrontalni korteks. S tem se izogneš preplavljenosti z neprijetnimi občutki, enostavno ne čutiš več, otopiš.

Pomembno je razumeti, da gre za preživetveni mehanizem, ki je zakodiran v tvojem živčnem sistemu. Zato ni dovolj, da se zgolj odločiš, da ga ni več. Potrebno ga je ozavestiti in svoj živčni sistem naučiti novega odziva.

Kar terja prakso in največkrat ni enostaven proces. Več kot očitno pa je, da bo vsaj na začetku ta premik v neznano področje neprijeten.

Moja osebna izkušnja je, da to terja vodstvo nekoga, ki ve, za kaj gre. Največkrat oseba, ki je dolgo časa v čustveni otopelosti sploh ne ve, kaj pomeni čutiti.

Zakaj torej sploh potrebuješ čustva?
Brez občutenja čustev izgubiš kapaciteto učenja iz svojih lastnih izkušenj. Zato pogosto pridem v stik z ženskami, ki si ustvarjajo resnično krute izkušnje. Boleče izkušnje. Grozljive izkušnje. Skozi katere se prebujajo v svojo kapaciteto občutenja.

Samo skozi čutenje lahko izkušaš globino in lepoto življenja.

In če v sebi čutiš, da se slabe stvari dogajajo zaradi tebe, da si ti kriva, ker so se tvoji starši kregali, ker so se ločili ali ker je nekdo od bližnjih umrl… ta otrok je še vedno v tebi. Če ti ni uspelo, da bi osrečila svoje starše, ne glede na to kaj si naredila in kako pridna si bila v šoli in doma, je ta otrok še vedno v tebi.
Še vedno globoko v sebi čutiš, da se je to dogajalo zaradi tebe.

Če si kot jaz, potem si sama sebi leta dopovedovala, da si to presegla. Resnica je, da se moraš o tem z nekom pogovoriti. Potrebuješ nekoga, ki ti bo odslikal in potrdil čustva, ki jih občutiš. To je bila naloga tvojih staršev. In če je niso opravili zate, jo moraš opraviti sama.

Rada rečem, da moraš postati starš sama sebi. Če tega ne narediš, se boš ne glede na ves uspeh in status in ugled, ki si ga ustvarila v sebi počutila kot kup dreka. OK, tukaj sem subjektivna, ker je bila to moja izkušnja. V vsakem primeru se ne boš počutila izpolnjena, srečan in zadovoljna. Čutila boš svojo verzijo tega, da je ta svet grozno mesto za bivanje, da te nihče ne razume in v katerem si odvisna od mnenja drugih, potrditve drugih ali pa od substanc, ki zakrijejo bolečino, ki jo čutiš v sebi.

Pogledati je potreba vase in se soočiti s tem, kar se skriva v tvoji notranjosti, z bolečino, ki jo skrivaš sama pred seboj.
Kar je vse prej kot enostavno. Ker smo tako zaljubljene v samo upravičenost.

Aletheia Luna govori o 13 simptomih, ki jasno kažejo, da gre za čustveno otopelost:
1. Težavo imaš z izražanjem močnih negativnih ali pozitivnih izkušenj.
2. Pogosto se znajdeš v okoliščinah, kjer si zgolj pasivna opazovalka, namesto da bi v polnosti sodelovala.
3. Imaš občutek, da je življenje kot sanje, da je nerealno.
4. Živiš na avtopilotu. Zjutraj vstaneš in se vključiš in zvečer padeš dol in se izključiš. Vmes pa sploh ne veš, kaj se dogaja.
5. Ne najdeš zanimanja v stvareh, v katerih drugi uživajo.
6. Čutiš distanco in ločenost od drugih ljudi.
7. Ne družiš se s prijatelji ali družinskimi člani.
8. Čustva čutiš kot oddaljen občutek, ki se ga v resnici ne zavedaš v svojem umu.
9. Ne maraš ljudi, ki se izražajo z močnimi čustvi.
10. V situacijah ne začutiš klica po tem, da bi se odzvala z močno čustveno reakcijo.
11. Začutiš paniko ali stanje terorja, ko si enkrat končno dovoliš občutiti močna čustva.
12. V sebi čutiš praznino.
13. Čutiš fizično in čustveno otopelost.

Kako si lahko pomagaš, če zgoraj našteto zate velja?
Čustvena otopelost terja podporo usposobljenega terapevta. Še posebej, če imaš samomorilska nagnjenja je ključnega pomena, da poiščeš pomoč. Samo destrukcija in tendenca, da poškoduješ sebe kažeta na dejstvo, da ne čutiš, kaj si delaš.

To kako si lahko pomagaš že v tem trenutku, so naslednje tri stvari…

1. Utelešenost v telesu.
Ker je čustvena otopelost povezana z ločenostjo, mentalno ločitvijo od enega dela same sebe. Zaradi tega v primeru močnih čustev narediš eno od dveh možnih stvari, ali se jih ne zavedaš in so kot nekaj, s čimer zavestno nimaš povezave ali pa te preplavijo in popolnoma onesposobijo. V vsakem primeru nisi v stiku s svojim notranjim centrom. Pomembno je, da ustvariš varen center v svojem telesu, Da sebe objameš ali se primeš za roko, kot bi to storil starš z otrokom. Eden od načinov za utelešenost je tudi zavestna izbira oblačil oziroma spodnjega perila, ki oblikuje postavo, ker je to nekaj, kar te stiska in ti lahko pomaga, da usvojiš ta občutek, da te nekaj drži. Osebno delam prizemljevanje skozi notranji center dan tien, kot to počno pri borilnih veščinah. Naučiti se moraš najti svoje varno notranje sidro, ki ga skozi noge spustiš v zemljo in čutiš, da si v telesu.

2. Prisotnost tukaj in zdaj.
Začni že zjutraj, ko se spraviš k zajtrku. Bodi prisotna in opazuj. Ne jej brez razmisleka tisto, kar ješ vsak dan, ali kar ti pride prvo v roke ali tisto kar ti kdo pripravi. Poskušaj se opredeliti, kaj bi ti danes ustrezalo. Kaj te bolj mika, kaj bi ti bolj prijalo. Če imaš samo dve stvari v hladilniku zavestno izberi, kaj bi ti danes bolj teknilo. Izogni se avtomatiki, da nekaj ješ, ker je treba jesti, ker je zajtrk zdrav. Bodi pozorna pri nakupu stvari in pomisli, kaj bi ti bolj prijalo. To do tebe terja prisotnost, da se odločiš oz. da določiš prednost nečemu.
Ali pri izbiri oblačila, nikar ne obleci karkoli brez razmisleka, ampak pomisli kaj bi ti danes bolj ustrezalo, v čem se ti zdi da bi se bolje počutila in se potrudi, da se opredeliš.
Ko hodiš po ulici ali greš na sprehod, ne hodi avtomatično po poti, po kateri običajno hodiš. Temveč pomisli, ali bi ti v danem trenutku bolj ustrezalo hoditi po levem pločniku ali po desnem. Izberi. Daj prednost eni od izbir.
Gre za to, da se zavestno opredeliš glede vsake malenkosti. Delaj to! Opredeljuj se!
Potem pa poskušaj čutiti in uživati v tem. Da bo lažje, se lahko spomniš sebe in občutkov pred otopelostjo. Ko zavestno izbereš, hkrati prikliči v spomin občutke iz preteklosti. Še vedno so zapisani v tvojem spominu, le do njih ne moreš (zlahka). In eksperimentiraj. Pravzaprav na nek način na novo spoznavaš svet. Opazuj se. Poskusi določiti občutke, ki nastajajo. Kot takrat, ko si prvič poskusila kakšno živilo, sadje ali kaj drugega. Pojma nisi imela, kakšen bo občutek. Potrebno ga je bilo zaznati in mu določiti predznak. In večkrat kot si to naredila, bolj jasen občutek si imela. Ponovi to.

3. Neguj svojega notranjega otroka.

Tvoj otroški jaz se je soočil s travmo, ki je povzročila čustveno otopelost. Zato je tako zelo pomembno, da se povežeš s tem delom v svoji notranjosti.
Pomembno je, da najdeš načine, kako negovati in poskrbeti za svojega notranjega otroka. Če te prežema ranjeni, zanemarjeni, zapuščeni, osiroteli otrok morate ustvariti nov odnos ali ustvarjalni podvig, ki ti bo omogočil ceniti življenje.
Pomagaj mu s spodbujanjem »V redu je, da čutiš,« »Varno je, da si žalostna,« »Sprejemam to, da si ranljiva.
Vprašaj svojega otroka, kaj potrebuje, da bi ozdravel ali se počutil preskrbljenega. Otrok te pogosto navdihne za ravnanje, ki presega utesnjujoče meje, ali za raziskovanje pustolovščine brez obremenjujočih uteži odraslega razuma. Domišljija je zelo pomemben del tvojega bitja.
Arhetip otroka neguje v tebi tisti del, ki hrepeni po lahkotnosti in nedolžnosti, ki se čudi vsakemu dnevu in ima v sebi radovednost, ne glede na leta. Ta del te spomni na igrivost in tako uravnovesi resnost odrasle dobe

Daj si dovoljenje, da se prebudiš in resnično začutiš.

Svet ni niti črn, črno-bel ali brezbarven.
Svet je poln barv, odtenkov.

Poglej skozi okno. Narava se prebuja. Opazuj odtenke zelene, ki jih ustvarja pomlad. Poskušaj jih videti in izbrati kateri odtenek ti je najbolj všeč.
Prisluhni glasbi. Izberi tisto, ki je ne poslušaš vsak dan. Eksperimentiraj. Zavestno izberi kateri boš dala ta trenutek prednost. Preden se odločiš, jo začuti.
To je praksa.
Dnevna praksa, ki se nikoli ne konča.

Odloči se in začni.
Že danes.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Beltane

Beltane je drugi najpomembnejši praznik v keltskem koledarju leta in je povezan s spočetjem, plodnostjo. Predstavlja polno luno. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja.
Gre za praznovanje novih začetkov, za višek pomladi in cvetja.
Praznujemo ga 30.4. s prižiganjem kresov.

Beltane je praznik, ki slavi zunanjo rast, novo življenje in izvorno energijo stvarjenja. Predstavlja zadnjo stopnjo v dejavni jang, sončevi fazi v ciklu leta, preden doseže svoj višek ob poletnem sončevem obratu.
Mitološko gledano bog in boginja dosežeta puberteto, se zavesta svoje spolne energije. Je praznik čaščenja življenjske sile, plodnosti in udejanjanja. Ta plodni čas uporabljamo za udejanjanje svojega zlata, za njegovo prenašanje v življenje, v ta fizični svet.

Alkimistično gledano predstavlja beltane izkušnjo mnogoterosti, kjer vse izhaja iz enega samega vira, v katerem se vse združuje. Spomni nas na dejstvo, da je vse kar počnemo naša kreacija, naša izbira. In da je pravzaprav naša izbira kako oblikujemo svojo usodo. Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti zemlje in te iste plodnosti v nas samih.

Beltane je povezan s poroko, z iskanjem partnerja. Polja so v tem času blagoslovili za dobro žetev.  Na ta praznik so skakali čez kres ali plesali okoli njega v smeri urinega kazalca.
Beltane je čas veselja. Pomlad je tukaj in poletje je pred vrati. Vse življenje se razodeva kot obdobje divje rasti, ki je na višku.

Beltane predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti mame Zemlje in nas samih. V tem času je tančica med svetovi zelo tanka, še posebej ob zori in ob mraku, gre za vmesni čas, čas prehodov. Gre za obdobje v letu, ko simbolično gledano vstopimo v svetlobo, ko stopimo v stik z vilinskimi svetovi in elementali Zemlje, z devami in zmajevo silo prebujenih zemeljskih energij.

V tem času so v Zemljo zabadali velike akupunkturne igle, poznane kot mlaje, okoli katerih so plesali in naslednjih nekaj mesecev so čuvarji zmaja te mlaje varovali pred vsiljivci. Prav tako je v tem času poznana tradicija prižiganja kresov, ki na površju Zemlje izvajajo mokšo, portali energije se ustvarijo skozi katere je možno prehajati med svetovi. Tradicionalno je bl to čas druženja z drevesnimi duhovi, za raziskovanje vilinskega kraljestva in skrivnosti, ki se udejanjajo na robu naše realnosti.

Je praznik boginje Rhiannon. Rhiannon je boginja plodnosti, komunikacije in gibanja. V tem času je kot kraljica vil jahala na svojem belem konj. To je čas, ko so se vile vračale iz svojih zimskih počitnic. To je čas prerokovanja in komunikacije z vilinskim svetom in duhovi narave.

Napoveduje mesec maj, ki je mesec senzualnosti in spolnosti, čas prebujanja zemlje v mavričnem cvetju, drhtečih vonjavah, svežem zelenju in radosti po dolgi zimi. Je čas povezovanja, ljubezni in razvijanja svojih potencialov osebne rasti. Uživajte!

DIVINE.SI

Petek trinajstega

Spet je pred nami tisti zlovešči dan v koledarju, ki se ga zaradi starih vraž, boji toliko ljudi – petek, 13.

Vsak posameznik mora sam presoditi koliko bo verjel vražam, res pa je, da mnogi na to enostavno nimajo vpliva. Vraževerje je povezano z biokemičnimi reakcijami v telesu in čustvenimi reakcijami, ki jih najprej sprožijo najstarejši možgani v naši glavi, gre za r-complex. Vaši reptilijanski možgani predstavljajo vaše osebno nezavedno in imajo izjemen vpliv na vraže in na osebne rituale in ceremoniale. Več tisočletij se strah  aktivira na določeno časovno povezavo in tako smo strah pred petkom trinajstega enostavno podedovali. In vendar to lahko spremenimo, če se zavemo in si priznamo za kaj v resnici gre.

Pa si poglejmo nekaj dejstev o tem posebnem dnevu.

Zakaj petek?

Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov)- 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja – takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot svet dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o “čarovniški soboti”. Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Freyi (Frey day -Friday).

Zakaj 13?

Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za “hudičevo orodje”.

Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov Templarjev. Francoski kralj Filip IV. Lepi si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati na petek trinajstega v letu 1307 (od tega dne velja petektrinajsti za nesrečen dan). Nato so jih mučili, tako da so večinoma priznali, da so pljuvali po križu ter homoseksualnost, kar pa ni bilo res. Leta 1314 je bil zadnji vodja templjarjev, Jacques de Molay, zažgan na grmadi. Ko je gorel, je baje preklel takratnega papeža in kralja Filipa IV. ter ju povabil, naj se mu pridružita v smrti. To ni potrjeno, res pa je, da je papež umrl le en mesec po tej grmadi, Filip IV. pa sedem mesecev pozneje.

Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen  z enostavno logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

Nordijske legende, egipčanska duhovnost

Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo ob istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo.

Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo.

V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu …), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

Podlegli so strahu

Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetj ane bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13.vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

Izognite se potovanju

Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikoli več slišal zanjo. Potem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

Strah ima ime

Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

Celo film

Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

Naredite si krasen dan.

Taja Albolena

Svetovni dan Zemlje – kako se je začelo?

Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične, pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.
Rachel Carson: Občutek čudežnosti

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več desetletij. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Praznovanje dneva Zemlje se je začelo leta 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Nelson je organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.

O Dnevu Zemlje je Nelson povedal:

“Pravzaprav se je ideja o svetovnem dnevu Zemlje oblikovala v obdobju 7 let, začenši z letom 1962. Mnogo let me je težilo, da je bilo stanje okolja nedotakljivo za politiko naše države. Novembra 1962 se mi je posvetilo kako bi lahko osvetlili stanje okolja. Ideja je bila, da predsednik Kennedy osvetli težavo s turnejo ozaveščanja zaščite okolja. Poletel sem v Washington da bi se o predlogu pogovoril z Robertom Kennedy-jem, ki mu je bila ideja všeč. Prav tako je bila všeč predsedniku. Svojo 5 dnevno turnejo po 11 zveznih državah je začel septembra 1963. Zaradi mnogih razlogov turneja ni bila uspešna v osvetljevanju težave na državni ravni. Vendar je iz tega semena vzniknila rastlina, ki se je razcvetela v Dan Zemlje.

Na konferenci v Seattlu septembra 1969, sem razglasil, da se bodo spomladi 1970 začele demonstracije ljudi po vsej državi v imenu okolja in povabil vse k sodelovanju. Zgodba je potovala od obale do obale. Odziv je bil izjemen. Telegrami, pisma in telefonski klici so prihajali iz vseh koncev države. Američani so končno začeli izražati svojo zaskrbljenost glede tega, kar se je dogajalo zemlji, rekam, jezerom, oceanom in zraku. Naslednje štiri mesece sta dva člana mojega tima Linda Billings in John Heritage, vodila vse v zvezi z dnem Zemlje iz moje pisarne.

Očitno je bilo, da je pred nami spektakularen uspeh Dneva Zemlje. Pokazalo se je v obliki zanimanja, ki je preseglo vsa pričakovanja in tudi vse zmožnosti zgolj naše pisarne. Ljudje so se vključili in pomagali organizirati stvari. Sredi januarja, tri mesece pred Dnevom Zemlje je John Gardner, priskrbel prostor v Washingtonu, Denis Hayes pa je koordiniral aktivnosti.

Dan Zemlje se je obnesel zaradi spontanega odziva celotne nacije. V resnici nismo imeli ne časa in ne sredstev, da bi organizirali 20 milijonov demonstrantov in na tisoče šol, lokalnih skupnosti, ki so sodelovale. Izjemno v povezavi z dnevom Zemlje je to, da se je vse organiziralo samo od sebe.”

DIVINE.SI

 

Divja Ščetica

DIVJA ŠČETICA (Dipsacus Sylvester)
Iz temno zelene rozete, ki kar od poletja do aprila navidezno miruje nad zemljo, prične v aprilu svojo eksplozivno in bujno rast divja ščetica (Dipsacus Sylvester).

Vedno bolj iskana in priljubljena v svetu zelišč. V zadnjem času jo iščejo ljudje, ki so okuženi z limsko boreliozo http://hiskazelisc.com/p…/bio-tinktura-divja-scetica-100-ml/. Vendar njena uporaba ni omejena zgolj na to. Ta visoka, trdna, pokončna in nenavadna rastlina se uporablja tudi za nego razpokane kože, vplivala pa bi naj tudi na celjenje zlomov in natrganih mišic. Tudi na jetra in ledvice ima močan učinek.

Njena azijska različica Xu Duan (Dipsacus Asperoides) je po celem svetu poznana rastlina, ki ima močno celilno delovanje na natrgane mišice, rane, zlome, podpira jetra in ledvice, spodbuja cirkulacijo krvi, deluje proti izčrpanosti, šibkosti, pri bolečinah v hrbtu, kolenih, pri otrdelih sklepih in nestabilnih sklepih, šibkih nogah, zaustavlja premočne krvavitve. Že njeno ime (Xu – dokončati, obnoviti in Duan – zlom) se prevaja kot »celi, kar je zlomljeno«.
Uživa se jo v obliki 20-minutnih prevretkov iz korenine.
Ščetica je dvoletna rastlina. V prvem letu naredi počasi rastočo listno rozeto iz katere v drugem letu odločno požene v višave. Temeljni oz. rozetni listi so gubasti, z zelo svetlo, bodičasto, spodaj izbočeno glavno žilo, bodičasti so tudi na površini. Ti bazni listi odmrejo kmalu, ko se rastlina prične dvigovati.

Ko v zreli in pozni pomladi opazuješ divjo ščetico, te prevzame njena svetla, močna, sočna in bujna rast. Ko se rastlina dviguje iz rozete, tvori močno, visoko in votlo steblo z vzdolžnimi robovi, ki so posuti s kljukastimi trni. Iz stebla parno izraščajo veliki, dokaj grobi, na površini in na glavni listni žili spodaj trnati listi, kasneje pa od tam izraščajo tudi stranski, pecljati poganjki. Nasproti ležeča si lista, sta okoli stebla povezana med seboj in formirata »skodelico«, v katero stekata deževnica in rosa (ta tekočina naj bi po ljudskih pripovedih celila »zlomljenega duha«). Ta nežno grenka tekočina s sladkastim priokusom, ostaja v teh listnih skodelicah vse do poletja, ko ščetica prične s svojim nenavadnim cvetenjem.

Ščetinasta, jajčasto oblikovana cvetna glavica je lahko dolga preko 10 cm in spominja na okroglo ščetko. Pojavi se na koncu vsakega stebla. Cvetovi so vijoličnih odtenkov, odpirajo se v krogih od sredine navzgor in navzdol. Pod cvetnimi glavicami so ostri, suličasti listi, ki segajo preko cvetne glavice. Cveti od julija do septembra, oktobra. Rastlina po cvetenju zasemeni in odmre.

Pri nas najdemo še dve vrsti ščetice, to sta deljeno listna ščetica (Dipsacus laciniatus) in dlakavo listna ščetica (Dipsacus pilosus). Deljenolistna ščetica, ki je po rasti zelo podobna divji ščetici, cveti od julija do septembra. Cvetovi so bele barve. Nasproti sedeči listi so veliko večji in mehkejši, kot pri divji ščetici. Listi so na glavni žili spodaj bodičasti, spodnja stran lista je močno žilnata in v celoti prekrita z grobimi dlačicami. Zgornja stran ni tako močno poraščena, a še vedno groba. Rob lista je neenakomerno in topo nazobčan.

Njeno ime »ščetica« izvira iz začetkov predilstva, saj so z njenimi otrdelimi, bodičastimi socvetji česali predivo in blago. V 19. stoletju so jo tudi gojili kot industrijsko rastlino. Že davno pa jo je poznala tudi ljudska medicina. Z njo so zdravili presnovne bolezni, artritis, artrozo, putiko, uporabljali so jo za odvajanje seča, pospeševanje potenja in spodbujanje prebave.
Tudi po TKM ščetica pospešuje presnovo in razgiba energijo oči. Krog njenega delovanja so ledvica in jetra. Ker je grenkega okusa, učinkuje odvajalno, razstrupljevalno, razgiba kri in zavira vnetja.
Za uporabo je primerna prvo-letna korenina, ki jo izkopljemo v času mirovanja, to je pozno jeseni, še bolje pa zgodaj pomladi, marca, ko nakopičena energija v korenini že nabira moči za svoj zagon.

V današnjem času nam je uporabo divje ščetice najbolj približal dr. Storl, ki je z njo pozdravil boreliozo, s katero se je okužil, kar je podrobno opisal v njegovi knjigi o naravnem zdravljenju limske borelioze (Healing lyme disease naturally). Po izkušnjah avtorja te knjige, v boju proti bakteriji borelije učinkuje tinktura divje ščetice http://hiskazelisc.com/p…/bio-tinktura-divja-scetica-100-ml/. Po njegovem nasvetu se jemlje največ eno žlico tinkture ščetice tri krat na dan. Količina je odvisna od posameznika in njegove reakcije, saj kot pravi, je to odvisno od človeka do človeka, kajti ni standardiziranih ljudi.
Tinkturo se užije pol ure pred jedjo, malo se jo podrži še v ustih. Kura traja tri mesece. Nato pravi, je potrebno še eno leto ob polni luni jemati tinkturo še tri dni vsak mesec, da se prepreči razvoj bakterij. Kot pravi, se borelije razmnožujejo na 28 dni, v luninem ciklu. Odmerjanje pravi, naj bo prilagojeno telesni zgradbi, duševnosti, starosti, teži ipd. Kdor ne prenaša alkohola, lahko užije čaj (prevretek) iz korenine in prežveči tudi usedlino.
Dr. Storl pravi, da je za uspešno zdravljenje potrebno umiriti telo in duha in prisluhniti svojim odzivom na zdravilo. Opustiti je potrebno razvade, kot so kava, alkohol, sladkor, meso, skratka premisliti je potrebno o zdravem načinu prehranjevanja in se tega tudi držati. Prav tako je potrebno popiti veliko tekočin, očiščevalnih čajev in vsaj dvakrat tedensko uživati v solni kopeli, savni, da se telesne tekočine čim temeljiteje prečiščujejo.
Tinktura ščetice je uporabna tudi pri zlomih in popokani koži v obliki obkladkov.

Divja ščetica spada v družino ščetičevk (Dipsacaceae), kamor sodijo tudi naše bolj poznane travniške rastline: grabljišče, obloglavka, izjevka, objed in grintavec.

Avtor: Patricija Šenekar

Home HZ

Divje rastline

Jutri sem se namenila očistiti svoje gredice in širšo okolico, a še prej moram malo podrobneje pogledati nanje. Na njih so tudi užitne divje rastline, ki so ob dobro poznanem regratu odlične za našo prehrano, saj vsebujejo veliko več vitaminov, rudnin, mineralov kot kultivirane rastline, gojene po naših vrtovih.

Večina jih sodi med zelišča. Ker boste na spletu lahko izbrskali njihove slike, se bom zelo na kratko posvetila rastlinicam samim.

REGRAT je ena prvih spomladanskih rudninskih solat. Lahko pa ga uživamo skozi vse leto, le da so listi kasneje malo trši, so pa odlični za smootije. Tudi cvet se uporablja. Če ti je regrat pregrenak, si ga lahko prirediš po svoje. Jaz imam regrat posajen na vrtu, izbrane odrežem, pokrijem z večjim glinenim loncem za rože in ga na ta način pobelim. v nekaj tednih postane hrustljav in ni tako grenak.

KROMPIRJEVKO ali navadno smrdljivko najdemo po gozdovih. List ima močan vonj po krompirju. Tudi mlade liste krompirjevke lahko nabiraš skozi vse leto.

RMANove mlade listke najdem na gredicah in po travnikih, seveda gledam, da niso pognojeni ali ob vinogradih. Tudi ti listki so uporabni celo leto.

NAVADNA REGAČICA je zelo trdovraten plevel, ki mi je nekaj let nagajal na vrtu in ga nikakor nisem mogla odstraniti. Odkar sem ga sprejela kot užitno rastlino, me ne moti več 😉 Ker mladi listki poganjajo skozi vse leto, je dobrodošel dodatek vitamina A in C. Okusna je tudi v namazih, juhah …

NAVADNE ZVEZDICE je povsod v izobilju. Potrgajte vršičke, ki vsebujejo veliko vitamina A, C, kalija, kalcija. je svežega okusa in zelo dobra tudi v namazih.

TROBENTICO mi raste na travi. Za solato nabiram mlade liste, cvetove naberem pa posebej in jih posujem po vrhu že pripravljenih solat za dekoracijo. Dodam še cvetove vijolic, marjetic
ČEMAŽevi lističi so prav v tem času najokusnejši. So sočni, hrustljavi in pikantni. Odlični so v solatah, namazih, omakah, pestu …
PENUŠE najdemo tudi kot plevel na vrtovih, sicer pa ob travnikih, potokih … So pikantne in imajo dobre učinke na telo. Tudi penuše lahko uporabljaš celo leto, tudi s cvetovi kasneje.

MRTVO KOPRIVO, škrlatno rdečo najdeš na travnikih. Z mladimi poganjki popestriš divjo solato.

TRPOTEC je tudi poznana zdravilna rastlina, ki jo zdaj, ko ima mlade poganjke, lahko uporabiš kot dodatek solati

PLEŠEC je poznan plevel iz vrtov, raste tudi na travnikih. Njegovi mladi listi, kasneje tudi “luščki” so uporabni za zeliščne namaze, solate …KISLICO najdem na travniku in jo dodam solati v manjši količini.

MATERINO DUŠICO posmukam kolikor v tem času pač lahko. Mladi lističi popestrijo okus solatk in namazov. Ko zacveti pa … mmmm

KOPRIVO za solate na hitro poparim. Je bogata z rudninami, zato se ji nikakor ne ognem.

ROGOVILČEK je železa poln plevel. Največ ga je po vrtovih in njivah.

HMELJ bo kmalu pognal svoje hrustljave poganjke. Poparjene narežem na solate ali uporabim kot šparglje. Ja, vsi pač nismo s Primorske 😉

BREZA, LIPA, BUKEV so drevesa z užitnimi listi. V solatah jih uporabim takoj, ko poženejo.

Ko pridem iz sprehoda na moj vrtiček, pa za solatko posmukam še origano, mlade listke boreča, lansko divjo rukolo, portulak, krebuljico, malo strašnico. Ker vsa zelišča nabiram tako, da jih sproti čistim, z njimi pravzaprav nimam več veliko dela. Samo operem jih zelo dobro, začinim in …

Patricija Šenekar