Arhiv Značk: hrana za dušo

Umik Vase – Zase

Ko sva se slišali mi je rekla, da bi potrebovala umik od vsega. Da bi odpotovala nekam stran od okolja, od ljudi, ki jih pozna, od vsega. In je šla na dopust. Za 14 dni.
In ko je prišla nazaj se ni nič spremenilo, ker jo je vse počakalo.

Iz izkušenj vem, da je umik vase pomemben, še posebej v času preplavljenosti, prenasičenosti, ko je vsega preveč. Umik vase je oblikovan z namenom, da ustvari varen prostor, sveti prostor ki ti omogoči stik s seboj, s svojo kreativnostjo, s svojim izvornim jazom.

Umik Vase je oblikovan kot starodavni obred iniciacije. Ko zapustiš znani prostor, greš na novo lokacijo, ki ti omogoči, da stopiš v nov prostor, v katerem se počutiš varno, da se spogledaš z delom sebe na določeno temo in preobraziš stvari v svoji notranjosti. Nato se vračaš nazaj v znano okolje z orodji, ki ti pomagajo držati tvoj prostor, svoje meje, da si navdih za druge.

Umik od sveta, umik vase je ključnega pomena, ko čutiš si izgubila svoj kompas, stik s svojim centrom in potrebuješ varen prostor v katerem se lahko ponovno uglasiš na to kar je zate pomembno in blagodejno.

Umik Vase je nekaj, kar narediš zavestno.
Umakneš se od svojega vsakdana, od vsega, kar terja tvojo pozornost in tekmuje za tvojo energijo.

Energijo zbereš v sebi in se usmeriš na nekaj, kar je blizu tvojemu srcu in tvoji duši.
Povabilo v stik z dušo ti omogoči, da vidiš svoje življenje iz novega mesta, da dobiš drugačno perspektivo.
Da se prenoviš, obnoviš svoje energijske rezerve in preobraziš ovire, ki jih prepoznaš v sebi. To je čas razstrupljanja. Ko narediš prostor za novo.

Skozi pretočnost, ki se vzpostavi stopiš v stik z navdihom, s kreativno iskrivostjo, ki te poveže z ljubeznijo.

10 stranskih učinkov umika vase
na neznani lokaciji, v srčnem krogu z ženskami, ki so uglašene na frekvenco ljubezni ti bo dalo:

1. Naredi prostor

Ko se umakneš od vsega poznanega, lahko ugledaš tisto, kar je zate res pomembno.
Stopiš si s poti.
Zbereš se v tem trenutku, tukaj in zdaj.
Svojo energijo lahko potegneš iz vseh strani v svoje telo.
Ustvariš prostor. Zadihaš.

Ta prostor, sveti prostor ti omogoči, da se počutiš varno. In varnost ti bo omogočila, da se sprostiš. Sprostitev bo odprla vrata tistim delom tebe, do katerih nimaš dostopa. Začutila boš kreativnost, navdih, živost.

Zato te v letu 2020 vabim na umik Vase – Zate, na Kanarske otoke, kjer bova skupaj pogledali kako zasijati kot Biser. V 7 dneh bom s teboj delila osnove, kako ustvariš prostor zase, prideš v stik s svojo kreativno energijo, se iz glave spustiš v telo in naravnaš svoj notranji kompas na svojo zvezdo severnico.

2. Zadihaj s polnimi pljuči.
Ko se sprostiš in globoko vdihneš, narediš prostor za navdihe.
Vedno znova me osupne, kako takrat, ko greš sama sebi s poti, narediš prostor za navdihe. Tvoja duša komunicira s teboj nenehno. Preko svojega intuitivnega jezika komuniciraš z njo. Vendar moraš zaupati vase in narediti prostor, da bi sporočila, ki jih dobivaš dnevno tudi slišala.

Ko greš s tokom med jutranjo jogo, greš na sprehod ob vodi, začutiš tok navdiha v obliki pisanja ali dobiš uvide, ki si jih čakala tedne ali mesece skozi spontani pogovor v ženskem krogu.

Zato je Umik Vase idealna priložnost, da upočasniš in se umiriš navznoter. Da svoj pogled od zunaj usmeriš v svojo notranjost. Kajti navdih je šepet, ki ga slišiš le, ko upočasniš in se umiriš. Ko zadihaš s polnimi pljuči in v sebi začutiš prostranost.

3. Čas Zame

Prostranost , širjenje, občutek svobode je povezan z živostjo. Ko čutiš, da si živa. In to prostranost lahko začutiš, ko se umakneš od rutine tvojega vnaprej začrtanega dne in stopiš v čas in prostor, kjer ti je na voljo čas in prostor zate.

Čas Zate je ključen čas, izjemno dragocen čas, ko se posvetiš samo sebi.
Sodobna ženska s svojo energijo drži družino, otroke, posel, partnerja, dom, prijatelje in pogosto se ne zaveda, kako pomembno je, da ne pozabi nase.

Vsake toliko enostavno potrebuješ ta občutek prostranosti, širjenja, da začutiš Sebe, celoto Sebe in svobodno zadihaš. Umik Vase – Zase je prostor, kjer si podariš čas, da se povežeš z navdihom in stopiš v pretočnost. Začutiš ta brezmejni tok, ki ti je vseskozi na voljo.

4. Razstrupljanje

Številnim ženskam se zgodi, da takrat, ko upočasnijo, zbolijo. Naš Umik Vase ne bo osredotočen na razstrupljanje, vendar ti iz izkušenj povem, da takrat, ko upočasniš, telo začne raztovarjati to, česar prej, ko si hitela in bezljala skozi svoj vsakdan ni uspelo razpakirati in počistiti.

Ene potrebujejo ekstra dozo spanja, druge imajo močne in žive sanje, spet tretje sedijo v tišini in na začetku sploh ne morejo komunicirati.
Sistem se najprej izprazni, da bi se lahko resetiral in ponovno napolnil.
Z veliko gotovostjo lahko rečem, da boš odšla iz tega Umika Vase bolj lahkotna, z večjo jasnostjo, prenovljena, bolj sveža in bolj prisotna. Nov pogled, nova perspektiva ti omogoči, da skozi njo pogledaš na vsa področja svojega življenja in običajno vidiš pot tam, kjer je prej ni bilo.

5. Prisluhni tišini v Sebi
Umik Vase je tvoja priložnost za poslušanje navznoter. Da prisluhneš notranji tišini.
Ker okoli sebe nimaš običajnih motilcev v obliki telefona, televizije, otrok, sodelavcev lahko slišiš ta šepet svoje Duše, ki je vedno s teboj. Veter, zvoki morja in mir, ki ga boš čutila v sebi, ti bodo omogočili, da se boš spočila.

Kajti ne glede na to, tudi če si ekstrovertirana, vsake toliko potrebuješ mir, da se povežeš s svojim notranjim kompasom in da začutiš stik s svojo zvezdo severnico. Vsake toliko potrebuješ prostor, kjer se lahko povežeš z mirom v svojem srcu.
In ta Umik Vase ti bo ponudil čas in prostor Zate.

6. Opazuj Lepoto, ki te obdaja.
Umik Vase smo z namenom postavili v okolje, ki te s svojo živostjo in lepoto navdihne.
Lepota je tista, ki te odpre. Lepota je hrana za dušo. Lepota te prebuja, dotakne se tvoje Duše. Je kot krhka ptica, ki potrebuje notranji sveti prostor za svoj polet. Potrebuje notranjo nego in dnevno prakso, da bi lahko preživela močan vpliv iluzije, ki jo dnevno lovi v zunanjem svetu.
Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi. Je svetloba, ki se prižge v tvoji duši in iz tebe sije v svet. Lepota je način življenja. Začutiti jo moraš v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti. In v tem procesu ti okolje v katerem si lahko pomaga.
Narava te navdihne, da se povežeš s svojo notranjo izvorno naravo.

7. Spomni se kdo SI
V svojem življenju igraš številne vloge; si mama, žena, prijateljica, ljubimka, poslovna ženska. In pogosto živiš kot da si človeški stroj (ki je nenehno v pogonu in delovanju) in ne človeško bitje.
Umik Vase je mesto, kjer lahko samo SI. Samo obstajaš.
Opustiš lahko vse svoje vloge. In na tem mestu, ko spustiš maske in svojo osebnost pustiš pred vrati, imaš priložnost, da odkriješ Sebe, svojo Bit. Svoj izvorni Jaz.
S to namero pripravljamo posebne tematike Umika Vase.

8. Poveži se z enako mislečimi
Ista tematika vedno skupaj pritegne tiste, ki imajo nekaj skupnega. Ne glede na to, da je vsaka edinstvena in enkratna imamo vse nekaj skupnega, skupna zanimanja, podobne zgodbe. Druga od druge se lahko učimo in druga drugi pomagamo pri soočanju z izzivi na poti.
Bolj smo si podobne, kot različne. In to te navdihne, da se v sebi spoznavaš z deli, ki jih morda še ne poznaš. Zagotovo boš srečala izjemne ženske, ki so zavezane temu, da živijo čudovito življenje. Imela boš priložnost za druženja, povezavo in izmenjavo z ženskami, ki se želijo povezati s svojo žensko dušo, tako kot Ti.

9. Vsi potrebujemo podporo
Vse je na-ključ in v skupini se zberejo ženske, ki se podprejo v preobrazbi skozi katero se premikajo. Življenje se preoblikuje. V tebi in zunaj tebe.
Pogosto tisti, ki so ti najbližje šele takrat, ko te ni, ugotovijo, kaj imajo. Brez tebe, brez da zanje kuhaš, pospravljaš, delaš stvari, ugotovijo kaj vse je urejeno, ko si prisotna.
Resnica je, da vsi potrebujemo prostor. In včasih hvaležnost vznikne iz mesta prepoznave česa vse nimaš na voljo, ko nekoga ni ob tebi.

Vsi potrebujemo podporo in pomembno je, še posebej, če si podporni steber svojim najbližjim, da si podariš prostor, kjer drugi podprejo tebe. Življenje bo drugačno, ko se boš vrnila nazaj v staro okolje, ker boš ti v sebi naredila prostor za novo.
In to je rast. To je razcvet. Ko se lahko odpreš še malo bolj, sprejmeš še malo več, se neguješ in si bolj pretočna za življenje.

10. Nove navade

To bo priložnost, da začneš v svoje življenje uvajati nove načine, da poskrbiš najprej zase, ljubiš sebe in slediš svoji resnici.
Nove navade precej lažje uvedeš v svoj vsakdan v novem okolju. Imela boš priložnost spoznati in uvesti nove rituale v svoj vsakdan v družbi žensk, ki Te bomo držale in podprle. Dobro počutje, radost in navdih sestrstva ti bo v podporo, ko boš nove navade nesla v svoje domače okolje.

In kdo si ne bi želel tega v praksi!?

Pridruži se mi na Umiku Vase Zase v osrčju Jadranskega morja za vikend od 2. do 4.10.2020, ki je namenjen temu, da ustvariš varen prostor za stik s svojo žensko Dušo. Tvoja ženska Duša se želi izraziti, želi ustvarjati in želi voditi z zgledom. Da bi lahko navdihovala druge s svojim Darilom, moraš najprej postaviti trdne temelje v Sebi. Na tebi je, da utelesiš svojo ženstvenost, da utelesiš izvorne kvalitete svoje ženske Duše, da bi se razcvetela in jih v polnosti delila z ljudmi in s svetom.
Utelešenje ženstvenosti gre z roko v roki z odpiranjem srca. Kajti tvoja ženska Duša, tvoja ženstvenost in srce so neločljivo povezani.
Da bi lahko v polnosti zaživela kot Ženska, za katero si se rodila, da si, so potrebne dnevne prakse potapljanja v globine tvoje ženske Duše in nabiranja biserov, ki jih tvoje globine skrivajo v sebi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Zgodba o Originalu in Kopiji

Nekoč je živel Original.
Kjerkoli se je pojavil, je okrog njega sijala bleščeča Svetloba.
Ljudje so ga oboževali, saj so se iskrice Svetlobe dotikale njihovih Duš in jih spreminjale.

Posebna Vrata so bila odprta zanj in kadarkoli je vstopil, je iz Svetega Prostora prinašal še več Svetlobe.

Njegov Navdih je bil neomejen in neskončen.
Živel je svoje čisto in blagoslovljeno življenje.

Ni se oziral na druge, da bi iskal potrditve, vedel je namreč, odkod prihaja njegova Svetloba in ji popolnoma zaupal.

Iz daljave je vse to opazovala Kopija.

Iz svojega udobnega naslonjača, kjer je preživljala večino časa, je opazovala Sijaj in Blišč Originala.

Vse, česar se je do tedaj lotila, je padlo v vodo.
Želela si je nekaj trajnega, a nenapornega, da bi lahko še več časa preživela v naslonjaču in uživala v sadovih svojega dela.

Ob opazovanju Originala se ji je zdelo, da bi lahko bila on.

Zaželela si je lahkotnosti, s katero je Original utiral nove poti in vedno znova in znova navduševal ljudi.

Vstala je iz naslonjača, za hip opazovala Original in si rekla:
“To lahko tudi jaz.”

Jemala je ideje iz njegove bogate zakladnice in jih vstavljala v svoje izdelke. Ni se ustavljala, dokler ni bila prepričana, da je postala Original.

Ko se je pojavila v prostoru, polnem ljudi, je v svoji domišljiji že videla uspeh in priznanje, navdušenje ljudi ob njenih stvaritvah.

Čakala je.
Čakala je in se prepričevala, da bodo opazili.
Bila je prepričana, da so njene umetnine tako podobne Originalovim, da ljudje ne bodo prepoznali razlike.

Čakala je, toda ljudje so hodili mimo.

Potrudila se je, da bi še bolj natančno kopirala Original, prepričana, da ji bo naslednjič uspelo.

Spet se je pojavila.

In spet čakala.

Ljudje so spet hodili mimo.

Mrzlično je razmišljala, kaj lahko še stori, da bi presegla Original in se ob tem borila sama s seboj, saj vendar ni hotela biti neopažena.

Original pa je ves ta čas sijal v Svetlobi, ne da bi se enkrat samkrat ozrl na njo.

Bolj ko se je trudila posnemati Original, bolj je postajala nevidna ljudem, ki so hodili mimo nje, da bi prišli k Originalu.

Čeprav se je postavila tja, kjer se je on, se ni zgodilo nič.

Iz obupa je ustvarjala še več posnemanj, toda edino, kar se je skozi to rojevalo, je bilo globoko razočaranje.

Njene stvaritve so bile prazne, brez sijaja, narejene iz obupa in težnje, da bi bila “nekdo”.

Nekega dne se je razbesnela in zakričala Stvarstvu:
“Zakaj mi ne uspe, pa čeprav delam vse tako kot Original?”

Stvarstvo je odgovorilo:
“Ne more ti uspeti, draga Kopija. To, kar počneš, ni odeto v Svetlobo, ker ni iskreno, predvsem pa ni tvoje.”

“In kaj lahko naredim, da bo nekaj moje?” vpraša Kopija.

Stvarstvo mirno odgovori:

“Ne išči pri drugih, ki so že dosegli svoj uspeh.

Ne išči lažje poti, kajti v resnici ne veš, kakšno pot so prehodili oni in kaj vse so naredili, da se njihova pot danes zdi lahkotna.

Pojdi globoko vase, se tam ustavi, ponikni, utihni … in morda, če boš dovolj mirna, uzreš svojo pot, svojo Svetlobo.
Samo to te bo zares osrečilo.
In samo to je vredno vsakega koraka.”

“Toda … minila bodo leta, preden mi lahko uspe, jaz pa si želim uspeti takoj …” moleduje Kopija.

Stvarstvo zašepeta:”Si kdaj vprašala Original, koliko časa je preteklo, da danes tako sije?”

Kopija odgovori:”Nisem”

Stvarstvo:
“No vidiš.
Ničesar nimaš, s čimer bi lahko pokazala, potrdila, oplemenitila svoj obstoj.

Vračamo te na začetek, do tistega razpotja, kjer si nekoč že bila.
Imela si izbiro med na videz lažjo in Tvojo Potjo.
Izbrala si lažjo,
saj je tvoja lenoba premagala vse ostale so-tekmovalce.

Tokrat ti dajemo možnost, da izbereš svojo pot.
Edina je, ki te bo res osrečila.
In edina, ki bo dala smisel tvojemu življenju.

In če želiš sijati, moraš najprej odkriti svoj Vir Svetlobe.”

Kopija je utihnila.

Vse v njej se je upiralo modrosti Stvarstva, toda globoko v sebi je vedela, da ima prav.

Molčala je dolgo časa.

Prepoznala je vse demone, strahove in dvome, ki jih je nosila v sebi.

In nekega dne se je pojavila pred Stvarstvom ter vprašala za dovoljenje, če si lahko spremeni ime.
Takrat se je sprostilo ogromno energije in v Vesolju je zasijala nova Svetloba.

Vesna Neferamis
spletna stran https://neferamis.si/

Ko se znajdeš na križišču…

Zdaj zagotovo že veš, da je čas v katerem živimo poseben.
In vem, da veš, da si tukaj z namenom.
Pa tudi, da nisi nemočna, ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas.

Leto 2020 je karmično leto.
Leto, ki nas ne bo spustilo naprej brez da bi se nas globoko dotaknilo, nas razgalilo in razkrilo kaj ima v svoji malhi za nas.

To je to.
To je ta čas o katerem se pogovarjamo že desetletja.
In mi smo tisti, ki jih čakamo.

V življenju vsakega posameznika pride čas, ko stoji na križišču in se mora odločiti po kateri poti bo nadaljeval svoje življenje.

Čutim, da je leto 2020 pomembno križišče v življenju tako posameznikov kot tudi na kolektivni ravni.

In zdaj ni čas, da bi si zatiskali oči pred spremembami, ki se razkrivajo.
Ki so že tukaj.

Ena tistih stvari v katero globoko verjamem je, da čisto vsak preden pride na ta prelep modro-zelen planet izbere zase dva pomembna dogovora, ki se skozi življenje posameznika udejanjata.

Eden je Usoda.
In drugi je dušni namen.

Da bi lahko izpolnila svoj dogovor in soustvarjala svoje življenje skozi zavestno izbiro, potrebuješ določena orodja, ki ti pomagajo na poti. Ti si tista, ki izbira svojo izkušnjo in v teh nemirnih in negotovih časih se morda sprašuješ; Zakaj sem tukaj? In zakaj zdaj?

Tvoj odnos z Usodo in s tvojim Dušnim namenom usmerja kako se tvoje življenje odvija.
Obe sta pomembni in vendar pogosto ne vemo kaj je kaj.

Veš tisto, ko ti rečejo, da je v tvojih zvezdah zapisana tvoja Usoda!?
Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.

Usodo naj bi določale sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti. Grška mitologija je usodo poosebila v tri stare ženice (mojre): prva sojenica Kloto naj bi nasnula niti življenja, Lahezis naj bi jih predla, Atropa pa ob smrti prerezala.

Usoda predstavlja tisti del tvojega dogovora, ki določa okoliščine tvojega življenja in kako si vtkana v tkanino Kozmosa. Kako se zliješ s cikli planetov, zakoni Vesolja, matriko družine v katero si se rodila, širše družbe in države. Tvoja usoda je povezana z izbiro rase, spola, časa in okolja v katerega si se rodila in v katerem odraščaš ter živiš svoje odraslo življenje.
Usoda skozi vse tvoje življenje vpliva na tvoj pogled nase, tvoje opolnomočenje, zdravje in kvaliteto tvojega življenja.

Dušni namen je na drugi strani duševna usmerjenost k uresničitvi tvoje poklicanosti, tega zaradi česar si tukaj. Tvoj dušni namen je povezan s tvojim potencialom in tvojo kapaciteto, da svoj polni potencial Duše odkleneš, ga v sebi aktiviraš in v polnosti zaživiš skozi svoje življenje.

Tvoj dušni namen je nekaj, kar ne pride samo od sebe. Terja tvojo zavestno prisotnost, izbiro in pripravljenost, da opustiš svojo identiteto, da bi naredila prostor za svojo Dušo.
Dušni namen je povezan z učenjem, kako se soočaš s svojimi izzivi v življenju, da lahko v polnosti zaživiš svojo poklicanost in si v služenju celotnemu človeštvu.

Dušni namen je povezan s tem, da postaneš svetilnik, zgled za druge in da vodiš z zgledom.
Dušni namen je mesto, kjer soustvarjaš z božanskim jazom, s svojo dušo z uporabo moči, ki jih imaš na voljo v sklopu svoje usode.

Tvoj dušni namen je udejanjanje tvojega potenciala in polna izraženost tvoje esence.
Tvoj dušni namen je tisto kar ustvariš s tem, kar ti je na voljo znotraj usode, ki ti je bila dana.

Lahko bi rekli, da so karte, ki si jih dobila v tem pokru življenja tvoja usoda. Kaj pa boš naredila z njimi pa je tvoj dušni namen, ki vključuje tvojo poklicanost.

Vsak od nas je poklican, da svojo usodo preobrazi v nekaj, kar podpira življenje in ustvari pozitivno razliko v svetu v katerem živimo.

Dušni namen je tvoja kapaciteta, da pleteš svoje življenje z nitmi Usode na edinstveno enkraten način, ki ga zmoreš samo TI in s tem pustiš energijski odtis na energiji planeta in Duše Sveta.

V tem izjemnem času imaš izbiro skozi svojo svobodno voljo… lahko se v danih okoliščinah odpoveš izbiri, ki jo imaš na voljo in predaš občutkom nemoči. Lahko se odpoveš tvoji sposobnosti soustvarjanja s tem, ko sprejmeš, da so okoliščine večje kot ti in se vdaš v Usodo. Vdaja, nemoč in predaja svoje moči v roke drugim so vedno izbira. In v teh časih je to izbira mnogih.

Lahko pa izbereš, da se povežeš s svojo Dušo in skozi dušni namen sama zapišeš, kako bo tvoja pot potekala. Dušni namen je tvoja izbira, ko izbereš, da ne boš žrtev okoliščin, da ne boš nemočna in da se boš premaknila skozi okoliščine ter vodila s svojo Dušo.

Ta izbira te sooča s tem, da sooblikuješ svoje življenje, da opustiš vse tisto, kar ti ne služi več. In to je tisto, kar so mistiki poimenovali Temna noč. Temna noč te sooči s tem, kaj je potrebno opustiti, da bi naredila prostor za potencial tvoje Duše, ki se želi izraziti skozi tebe kot TI. In na tebi je, da izbereš.

Na voljo je zemljevid, kako potuješ skozi Temno noč Ega na osebni ravni in kako skupaj potujemo skozi Temno noč sistema Dominance v kateri smo. Duša Sveta terja, da se skozi tole temno noč premaknemo skupaj na kolektivni ravni.

In globoko verjamem v to, da na tej poti vsi potrebujemo orodja, ki nam lahko pomagajo.
V 12-urnem intenzivu sem podelila kako iz nemoči stopiš v polno moč Duše in svojo usodo preobraziš v svoj Dušni namen.

V kolikor potrebuješ vodstvo so podrobnosti na voljo na povezavi…http://divine.si/program/prebujena.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ne morem ostati

Ne morem ostati, mama.
Rada te imam, a nisem se rodila, da bi ti ugajala,
nisem se rodila, da bi te osrečevala,
ali da bi dajala smisel tvojemu življenju.
Nisem se rodila, da bi gnila pod tvojimi perutmi,
kot neizvaljeno jajce.

Ne morem ostati, učitelj.
Nisem se rodila, da bi živela v tvojih okvirjih,
da bi mislila po tvoje ali da bi memorirala gola dejstva.
Rodila sem se, da bi razmišljala neodvisno.

Ne morem ostati, ljubezen moja.
Nisem se rodila, da bi zadovoljevala tvoje potrebe
ali da bi skrbela zate ali da bi se skrivala v tvojem naročju.
Nisem se rodila zato, da bi se delala manjšo, kot sem,
ali da bi me imeli za samoumevno.

Ne morem ostati, šef.
Nisem se rodila, da bi služila denar za druge.
Nisem se rodila, da bi izpolnjevala ukaze,
ali da bi znova in znova živela en in isti dan.
Nisem se rodila za dolgčas.

Ne morem ostati, duhovni učitelj.
Nisem se rodila, da bi sledila tvojim idejam o resnici
ali da bi živela po tvojih dogmah.
Rodila sem se, da bi našla svojo resnico
in ustvarila svoja lastna pravila.

Rodila sem se, da bi se v popolnosti soočila z življenjem,
da bi se izgubila na indijskih vlakih,
da bi se pustila zapeljati nevarnim moškim,
da bi srečala različne obraze, kraje in kulture,
da bi preživela vso noč zunaj v pragozdu,
da bi tekla z volkovi,
da bi bila popolnoma prevzeta,
da bi se pustila odnesti nevihti,
da bi ostala s strtim srcem,
uničena, omamljena, šokirana,
izgubljena in vržena v globino.

Rodila sem se, da bi si umazala roke,
da bi dobila pesek v usta,
blato na rokave,
trne pod podplate,
rodila sem se, da bi skočila v prepad.

Rodila sem se, da bi srečala Nezemljane,
da bi izvajala rituale,
da bi se odprla na ceremonijah,
da bi segla preko časa in prostora,
da bi z odprtimi rokami sprejela magijo,
da bi se popolnoma izgubila.

Rodila sem se, da bi vse občutila,
da bi vse okusila,
grenek okus žalosti,
polni okus prevare,
sladek okus ljubezni.

Rodila sem se, da bi se naučila ravnati s spremembami,
rodila sem se, da bi spoznala resnico,
da bi se naučila leteti.

Rodila sem se, da bi se naučila jezika ljubezni,
kako razvezati in osvoboditi srce,
kako prepustiti vse, da odteče,
kako izpustiti pričakovanja.

Rodila sem se, da bi spoznala občutek,
ko vse izgubiš, razen tistega, kar je resnično pomembno.
Rodila sem se, da bi živela življenje,
ki bo z mene odstranilo vse, kar ni resnično.
Kar nisem jaz.

Jaz sem feniks.
Rojena sem, da razprem peruti in poletim proti soncu.
Da zgorim in se spremenim v pepel.
Da padem nazaj na Zemljo in se zopet dvignem.

Ko bom stara,
bom ponosna na svoje brazgotine,
svoje gube, svoje spomine,
svoje zgodbe, svojo modrost,
svojo svobodo.

Rodila sem se, da bi bila svobodna.
Zato ne morem ostati.

~ Sanne Burger ~
(prevedla Mojca Platinovšek)

Vilinska pravljica o zimskem solsticiju

Pravljica te bo ponesla v čaroben svet vil in škratov ter pojasnila skrivnost zimskega solsticija, ki v sebi nosi misterij življenja…

Majhne vile so se stiskale v svojemu domu pod hrastovimi koreninami. Bile so varne v svoji votlini, kjer jih je grelo perje in posušen mah. Zunaj je pihal veter in sneg je mehko padal ter prekrival tla.

“Danes sem videla Sončnega Kralja,” je dejala vila po imenu Vrtinca. “Videti je bil zelo star in utrujen, ko se je sprehajal skozi gozd. Le kaj je narobe z njim?”

“Veliki Hrast je dejal, da umira,” odgovori vila Narcisa.
“Umira? Oh ne, kaj bomo pa sedaj?” je zajokala Vrtinca. ”Če Sončni Kralj umre, naše prijateljice rože ne bodo več rastle, ptice se ne bodo vrnile in nikoli več ne bodo pele. Večno bo tema in zima!”

Vse vile so bile otožne. Nakar zaslišijo trkanje na njihovih majhnih vratcih.

“Vile, odprite vendar, zakaj se skrivate? Pridružite se nam na praznovanju zimskega solsticija,” je kričal nekdo zunaj.
Vrtnica je odprla vrata in pred njimi je stal Škrat, ki si je otepal snežinke iz rjavega plašča in klobučka.
“Oh Škrat, preveč smo žalostne, da bi praznovale,” je s solznimi očmi odvrnila Narcisa. “Ali nisi slišal, da Sončni Kralj umira?”

“Seveda, umrl je,” se je zasmejal mali Škrat. “Sedaj pa pohitite ali pa boste zamudile praznovanje!”

Vile so bile ogorčene: “Kako si lahko vesel in se smejiš? Če je Sončni Kralj zares umrl, bo večno zima. Nikoli več ne bomo videli sonca. Kako bomo živeli v večni temi?”

“Otroško trapaste ste vile,” je rekel Škrat in prijel Narciso za roko, da se je dvignila na noge. “Zimski solsticij ima skrivnost. Ne želite izvedeti, kakšno?”

Vile so ga presenečeno pogledale. “Skrivnost? Kakšno skrivnost? Smo mlade vile, ti trapasti Škrat, nikoli še nismo bile na praznovanju zimskega solsticija in ne vemo, o čem govoriš.”

“Potem pa le urno pograbite svoja ogrinjala in se mi pridružite, pa boste videle,” je odskakljal mali Škrat.
Vile so zapustile svoj dom in s Škratom odšle po snežni poti do svetega hrastovega gozdička, kjer je bilo praznovanje. Gozd je bil temen, le luna je svetila skozi gole veje. Težko so hodile po visokem snegu in še veter je pihal.

Srečale so lisico. “Kam pojdete majhne vile?” jih je vprašala lisica.
“Do svetega gozdička,” so odgovorile premražene vile.
“Splezajte na moj hrbet, vas peljem tja, bo hitreje,” se prijazno ponudi lisica.

Ko so se bližale svetemu gozdičku, so zaslišale radostno petje. Česa tako lepega še niso slišale. V krogu so plesale živali in ljudje. Videle so tudi Mati in Starko. Vsi so bili nasmejani in veseli. “In zakaj vsi gledajo Mater?” je malce prestrašeno zašepetala Narcisa.

Vile so se približale trem gospodičnam, ki so sedele na skalah pri oltarju. Mati je imela v naročju zavito odejo in se nasmihala proti njej. Sklonila se je proti vilam in jim pokazala, kaj ima v naročju.
“Dojenček!” so vzkliknile vile. “Čisto nov dojenček in kako sije!”
“To je nov Sončni Kralj,” je odvrnila Mati.

“Ampak Škrat je rekel, da je Sončni Kralj mrtev! Kako je lahko ta otrok Sončni Kralj?” so bile zmedene vile.

“To je skrivnost zimskega solsticija,” je povedala Starka. “Vsako leto na najtemnejši dan Sončni Kralj pride v sveti gozdiček, kjer umre. Jaz pošljem njegovo dušo materi, ki mu da novo življenje. To velja za vsa bitja, ne le za Sončnega Kralja.”

“Torej vse živi in umre in nato zopet živi?” so ob pogledu na dojenčka vprašale vile.
“Tako je male moje vile,” je odvrinla modra Starka. “Življenje se nikoli ne konča. Zimski solsticij je čas za novo rojstvo. To je njegova velika skrivnost.”

Vile so se smejale od sreče.

Vrtnica je dejala: ”Majhnemu Sončnemu Kralju bom pokazala, kje cvetijo divje vrtnice spomladi.”
“Jaz pa ga bom naučila, kako priklicati ptice in poslušati pesmi vetra,” je dodala Narcisa.

“Ko bo starejši in močnejši, bodo rože cvetele pod njegovim dotikom, ptice se bodo vrnile in pele, zrak bo topel pod njegovim dihom in zima bo odšla. Takrat se bo z vami igral in tekal po gozdu,” je povedala Mati malim vilam.
Vsi v svetem gozdičku so peli in se veselili, saj se bodo kmalu lahko igrali s Sončnim Kraljem.
Sedaj so vsi poznali veliko skrivnost zimskega solsticija.

Vir: http://www.jamesclairlewis.com/pages/gremlin/solstice.html
avtor zgodbe: nepoznan
priredila: Ana Vehovar

Življenje, ki sem si ga sam izbral

Hermann Hesse
ŽIVLJENJE, KI SEM SI GA SAM IZBRAL

Preden sem prišel v to zemeljsko življenje,
sem videl, kako naj bi potekalo:
tu so bile skrbi pa tudi žalost,
bila je revščina in breme trpljenja.

Tu je bila razvada, ki naj bi se me polastila
in zmota, ki sem ji zapadel,
videl sem naglo jezo, ki sem jo kuhal
pa še sovraštvo in domišljavost, ponos in sramoto.

Toda gledal sem tudi veselje tistih dni,
ki so bili polni svetlobe in lepih sanj,
ko ni bilo več tožb in težav
in je povsod tekel vrelec darov.

Kjer ljubezen podarja tistemu, ki je
še vezan v zemeljski obleki, blaženost osvobajanja;
kjer je človek premagal človeške muke
kot izbranec višjih duhov.

Pokazal mi je slabo in dobro,
pokazal mi je kopico mojih slabosti.
Pokazal mi je rano iz katere krvavim,
pokazal mi je dolino pomočnikov angelov.

In ko sem tako gledal svoje prihodnje življenje ,
sem zaslišal neko bitje, ki me je vprašalo,
kajti ura odločitve bije zdaj.

Še enkrat sem pretehtal vse hudo –
»TO JE ŽIVLJENJE, KI GA ŽIVETI HOČEM!«
sem odgovoril z odločnim glasom
in tiho sem vzel nase svojo novo usodo.

Tako sem se rodil v ta svet,
tako je bilo, ko sem stopil v NOVO življenje.
Ne tarnam, čeprav mi večkrat ni všeč,
saj sem ga pred svojim rojstvom SPREJEL.

Pridna punčka

Bila sem kot ta punčka na sliki zgoraj, preden so me udomačili…
Razposajena.
Nasmejana.
Živahna.
Divja.

Plezala sem po drevesih in tudi padla s kakšnega.
Z Rexom (nemški ovčar moje babice) sva skupaj zakopavala kosti.
Kričala sem tako kot to počnejo mali otroci.
Poplesavala.
Pela.

Ja, bila sem živ otrok.
Kot živo srebro.

In potem se je nekaj zgodilo.

Nekaj, kar je povzročilo, da je ta punčka v meni umrla.
Postala je pridna punčka.

Mirna.
Resna.
Odgovorna.
Preveč odgovorna.

Nase je prevzemala odgovornost vseh okoli sebe.
Mislila je, da je ona kriva za vse.
Zato se je trudila, da bi stvari popravila.
Zelo se je trudila.

Bila je odličnjakinja.
Pomagala doma in na njivi.
Delala. Delala. Delala.

Ni se ustavila.
Dokler je ni ustavilo življenje.

Ko sem prišla do trenutka, ko ne glede na ves trud in vse vloženo delo in vse kar sem naredila nič več ni delovalo.

Ravno kontra…
Bolj, ko sem se trudila, bolj je vse začelo razpadati.

Bolj, ko sem delovala in delala, slabše je bilo.

Dokler me življenje ni prisililo v to, da sem se ustavila.

Ampak to je bilo že 30+ let kasneje.
Dobra tri desetletja sem živela tako, kot je narekoval svet okoli mene.

In nisem bila srečna.
Nisem bila zadovoljna.
Bila sem popolno nasprotje te punčke, Čarobne, Magične male punčke, ki je še vedno živela v meni, skrita nekje pod ogromnim kupom obveznosti, neskončnega seznama obveznosti, opravil in “to pa nujno moram do jutri” stvari.

In ko se ustaviš, se ti pred očmi zavrti celo tvoje življenje.
Ugotoviš, da ga sploh nisi živela.
Da si želiš nekaj več.

In moja težava je bila, da nisem vedela kaj si sploh želim.
Ker sem se tako uspešno prilagodila v želji da bi ustregla, da sem popolnoma izgubila stik s seboj.

Sledila so leta, pravzaprav celo desetletje najprej iskanja in nato povezovanja.

Ustvarjanja odnosa s seboj, v sebi.
Zato danes lahko rečem z vso živostjo, celovitostjo in z vsem srcem – odnos s seboj je najpomembnejši odnos na celem svetu.

Nikoli ni bilo bolj pomembnega odnosa in nikoli ga ne bo.
Najpomembnejši odnos je tvoj odnos s seboj.

In zanj se je vredno ustaviti in naširoko odpreti oči.
Se sprostiti in sprejeti.
Nahraniti sebe.
Praznovati življenje.

Danes jo spet čutim.

Obožuje vodo.
In veter v laseh.
Pa vonj potonike na vrtu.
In okus jagod v ustih.
Obožuje turkizno barvo.
Pa vožnjo z avtomobilom.
Rada potuje.

In danes, danes jo slišim.
Moja čarobna punčka je tukaj z menoj.
Pa tvoja?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
TajaA

Če potrebuješ malo pomoči, da jo spet najdeš, me pocukaj za rokav. Lahko ti pomagam na tvoji poti nazaj k Sebi! Več najdeš v programu Objemi Sebe. Več najdeš >>>tukaj<<<

Moč ljubezni

Zagotovo poznaš tisti občutek hrepenenja po nečem v odnosu, pa ne znaš povedati po čem čisto zares hrepeniš.

Kot ženska sem se pogosto znašla v situaciji v odnosu, ko sva se prepirala, pa si tega nisem želela. In ni mi bilo jasno, kako sva sploh prišla do tja.

Želela sem si povezanosti. Bližine, tega, da bi me objel in me stisnil k sebi. Potem pa sva stala vsak sebi in vsak je zagovarjal svoj pogled na zadevo.

Moja zavezanost odnosu in razumevanju razlike med moškim in žensko ter globoka želja po povezanosti me je vodila, da sem odkrila knjigo Močno me drži. V njej avtorica dr Sue Johnson govori o tem, kako so vsi prepiri v resnici iskanje odgovora na eno vprašanje z mnogimi odtenki: Ali lahko računam nate, se lahko zanesem nate? Ali mi stojiš ob strani? Ali se boš odzval/a, ko te bom potreboval/a, ko te bom poklical/a? Ali sem zate pomemben/na? Ali ti kaj pomenim? Ali me sprejemaš in ceniš? Ali me potrebuješ, ti je mar zame?

Presenečena sem odkrila, kako so uničevalci ljubezni kot so jeza, kritika in zahteve, pravzaprav klici na drugo stran, prošnja po stiku srca s srcem. Vse to so poskus, da bi svojega dragega čustveno privabila nazaj in da bi ponovno vzpostavila občutek varne povezanosti.

O tem govori teorija navezanosti, da je ljubljena oseba tvoje varno zavetje. Ko je ta oseba čustveno nedostopna ali neodzivna, ostaneš ‘na hladnem’, sama in nemočna. Preplavijo te prvinska čustva – jeza, žalost, bolečina in predvsem strah. Kar pravzaprav ne preseneča, saj je strah tvoj alarm, ki se vključi, kadar je ogroženo tvoje življenje.

Izguba povezave z ljubljeno osebo ogrozi tvoj občutek varnosti. Takrat se sproži alarm v amigdali, v tistem delu v tvojim možganih, ki ji pravijo tudi centrala za strah. To območje v obliki mandlja v srednjih možganih sproži samodejni odziv; ne razmišljaš, temveč odreagiraš.

In če si za trenutek dopustiš, da se spomniš zadnjega prepira v katerem si se znašla. Zagotovo si v njem čutila nekaj strahu. Zase zagotovo vem, da v nesporazumu čutim nelagodje in tisto notranjo napetost. In če se takrat eden od naju spomni na to, da morava ustvariti varen prostor, se ustavi in zavestno ustvari povezanost, to hitro izzveni.

Če pa pozabiva na to in se strasti preveč razgrejejo, ali pa preden sva prišla do knjige, ki nama je pomagala pri razumevanju tega, kar se dogaja, pa strah lahko popolnoma prevzame nadzor.

To vodi v enega od dveh odzivov ali eden od naju zapusti prostor v želji, da se zavaruje pred napadom ali pa se začneva prekladati in obkladati s sojenjem in obsodbami. Kritika je običajno prva obramba, ki pa ne vodi nikamor. Kvečjemu k sebičnim zahtevam, ki pa so kot klic po nekomu, ki bi te potolažil in pomiril.

Ne glede na besede, ki jih uporabiš so to odzivi, ki kličejo po tem, da bi te partner opazil, da bi ti pokazal, da mu je mar. Umik pa je itak poskus, da se te stvari ne bi dotaknile in te prizadele.

Izziv je v tem, da strategije za spopadanje s strahom pred izgubo povezave vsaj na začetku delujejo. Ker pa deluješ iz nezavednega in tega ne vidiš, tovrstni odzivi vodijo v spiralo negotovosti, ki ustvarja vedno večjo oddaljevanje in razdaljo.

To vodi v situacije, kjer se nobeden od vaju ne počuti varno. In zagotovo si me že slišala govoriti o tem, kako pomembno je, da ustvariš občutek varnosti v sebi. Vendar to lahko narediš le, če zavestno prevzameš vlogo starša v svoji notranjosti takrat, ko tvoj notranji otrok čuti, da ni varen in seže ven, v zunanji svet k nadomestnemu staršu po varnost.

Izziv je v tem, da tvoj partner ni tukaj, da bi bil tvoj nadomestni starš. In tudi ti si že krepko prerasla svoja otroška leta. Vendar tvoj notranji otrok še vedno je v tebi. In če nočeš prevzeti odgovornosti zanj in za njegove potrebe, se boš vedno znova znašla v preživetvenih mehanizmih, kjer boš poskušala skozi svoje najzgodnejše dinamike od partnerja dobiti to, kar potrebuješ.

Zakaj ne slišiš klica po pozornosti in povezanosti in se ne odzoveš ljubeče, če pa ljubiš svojega partnerja? Zato, ker nisi uglašena z njim. Ker nisi pozorna nanj. Ker se ukvarjaš s svojim notranjim doživljanjem.

Ena najbolj pomembnih lekcij v mojem osebnem življenju je bila učenje novega jezika. Jezik ljubezni je eden od načinov, kako lahko svojemu partnerju jasno in glasno sporočiš, kaj potrebuješ od njega in da potrebuješ občutek medsebojne povezanosti.

Ob tem pa je neodločnost in nejasnost, vsaj pri ženskah, pogosto povezana s tem, da v resnici ne poznaš ali pa si zmedena glede svojih lastnih potreb. Enostavno misliš, da svojemu partnerju sporočaš potrebo po povezanosti, vendar jo poskušaš sporočiti skozi uničevalce ljubezni, z jezo in frustracijo, kar vodi v sebične zahteve in pogojevanje, namesto da bi jasno izrazila kaj potrebuješ.

Vse to pa vodi v prepire namesto v objeme. Zase vem, da je poznavanje erotičnega jezika zelo pripomoglo k temu, da sem prepoznala, kako je čustvena bližina nekaj, kar je blizu meni, moj partner pa ima bolj potrebo po telesnem stiku in spolnosti.

Šele, ko sva se začela odkrito pogovarjati o svojih potrebah in o tem kako drugače dojemava bližino in kako pomembna je radikalna iskrenost na področju potreb, sva začela stopati ven iz tega, kar dr. Sue Johnson  imenuje Vražji plesi.

Kajti v praksi je tako, da dlje časa, ko sta partnerja v tem občutku nepovezanosti, bolj negativne postajajo njune interakcije. Trije odzivi, v katere se najpogosteje ujamemo so: iskanje krivca, protestna polka ter zamrznitev in beg. Daleč najpogostejši od teh treh je protestna polka. V tem plesu je en partner kritičen in agresiven, drugi pa odsoten in zavzema obrambno držo.

Psiholog John Gottman z Univerze v Washingtonu iz Seattla je v svojih raziskavah odkril, da obstaja za pare, ki se ujamejo v ta vzorec v prvih nekaj letih zakona, več kot 80-odstotna verjetnost ločitve v štirih ali petih letih.

Iz izkušenj vem, da je najbolj ključnega pomena, da se zmoreta ustaviti in prepoznati uničevalce Ljubezni, da se to ne bi zgodilo. Gottman jim pravi tudi jezdeci apokalipse.

Leto 2009, ko sem bila soočena s tem ali ostati v odnosu ali oditi me je naučilo veliko. V zadnjih devetih letih vedno znova odkrivam, da je takoj za upočasnitvijo pomembna zavestna izbira, da postaneš varuhinja Ljubezni namesto uničevalka.

In temu sledi zaveza. Ko se zavežeš varovanju Ljubezni in se začneš učiti orodij, ki ti pomagajo varovati namesto uničevati ljubezen. Eno pomembnih orodij je prijaznost.

Potrebno je dosledno dajati v prakso prijaznost in orodja s pomočjo katerih začneš ustvarjati novo navado v svjem odnosu.

Če si pripravljena na varovanje ljubezni in želiš okrepiti moč ljubezni v sebi te vabim na 40 dnevni plan varovanja ljubezni, kjer bom s teboj delila več. Pofočkaš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Delno povzeto po knjigi dr. Sue Johnson: MOČNO ME OBJEMI

Bodi normalen…

Ženiš se pred tridesetim, ker se tako spodobi.
Normalen si.
Imaš dva otroka.
Diplomo.
Službo.
Račune za elekrtriko.
Račune za telefon.
Desetdnevni dopust.
Mogoče 15.
Escape weekend v Benetke.
Dodatno zdravstveno zavarovanje.
Dodatno življenjsko zavarovanje.
Pokojninsko zavarovanje.
Račune za ogrevanje.
Hitiš domov iz pisarne.

Danes je nedelja.
Ljubiš se vsako drugo nedeljo.
Z ugašeno lučjo.
Mirno.
Misijonarsko.
Včasih tudi ob četrtkih, ko ti odpove psihiater.

Bodi normalen.
Ob petkih ti tvoja preprosta žena skuha bograč.
Odrekel si se gojenju čebel, svojim mladostnim sanjam.
In temu, da se pogosto smeješ.
Hodiš v fitnes, ker je tako prav.
Voziš se v koloni.
Nikoli ne prehitevaš.
Ne znaš več ljubiti.
Si pa želiš.

Kasneje izgine tudi to.
Lažeš, da si dobro.
Lažeš, da se smeješ.
Lažeš.

Ne moti te prah na najljubši plošči.
Na celem gramofonu.
Kadiš skrivaj.
Preklinjaš voznike.
Preklinjaš pešce.
Preklinjaš kolesarje.
Preklinjaš sosede.
Preklinjaš ženo.
Preklinjaš otroke.
Preklinjaš boga.
Preklinjaš življenje.

Računi, računi, računi.
Imaš preveč gub.
Imaš nekaj let v tujini.
Reka bežanja od samega sebe.

Včasih se napiješ,
nikoli sam.
Z družbo.
Ker tako je prav.
Poješ, ker pravijo, da so taki ljudje veseli.
V avgustu boš odplačal kredit.
Starejši si za 20 let.

Čakaš lift.
Srhljivo miren si, ko se pokvari.
Čakaš v vrsti.
Čakaš v banki.
Čakaš, da ti žena znova reče: ”Ljubim te.”
Čakaš, da jo znova vzljubiš.

Čakaš poletje.
Čakaš, da se otroci izšolajo.
Čakaš, da omožiš hčerko.
Čakaš, da oženiš sina.
Čakaš penzijo.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš svetle čase.
Čakaš boljši jutri.
Da boš srečen.

Sezuj se.
Hodi bos.
Tako lahko hodiš tudi po travi.
Kopaj se ob zori.
Govori o stvareh, ki jih ljubiš.
Nikoli ne obračaj palačinke z nožem ali roko, samo z metanjem v zrak.
Odlepil jo boš s stropa, ne skrbi.
Nauči se razbiti jajce z eno roko.
Guncaj se ob treh zjutraj.
Naroči 5 kepic sladoleda.
Sprehodi se ob reki.
Potisni nogo v reko, ne boš ostal brez nje.

Ljubi se.
Zjutraj.
Opoldne.
Ob mraku.
Zvečer.
Ob dveh.
Ob treh ne moreš, takrat se guncaš.
Ljubi se stalno.
Povsod.
In ne z vsakim.
Nikakor ne z vsakim.

Če se imaš priložnost ljubiti na strehi neke zgradbe, na slikarskem platnu, povaljan v barve; lase namočene v tempero, NAREDI to.

Če nimaš te priložnosti, pojdi in kupi platno.
Slikaj – z njo.
Obesi sliko nad kamin.
Naj vaju gosti stalno sprašujejo, čigava slika je.
Skrivnostno se nasmejta.
Držita se za roke pod mizo.
Pobožaj jo po trebuhu, kjer je mojstrovina vajine slikarske tehnike.

Ljubi.
Objemaj.
Žgečkaj.
Pleši.
Oproščaj.
Sanjari.
Potuj.

Ne zamudi prvih zvončkov.
Niti zadnje lubenice.
In tega, da se zapacaš z jogurtom.
Smej se.
Veliko se smej.
Pripravi musako.
Beri cel vikend.
Zmoči se.
Pobarvaj sobo v rdečo.
Poj, če se ti poje.
Joči, če tako čutiš.

Kupi šotor.
Največji v trgovini.
In opremo za kampiranje.
Posoli, če ni slano.
Ne pozabljaj prijateljev.
Govori o ljudeh, ki jih imaš rad.
Ni jih težko najti.
Ni težko ljubiti.

Govori tudi o stvareh, ki te mučijo.
Govori. In poslušaj.
Bodi pozoren in usmiljen.
Neguj ljubezen.
Govori Mi namesto Jaz.
Ne beži pred sabo. Ne boj se.
Lep si, tako nasmejan kot namrščen.
Pa kaj, če znaš samo dva akorda na kitari.
Zgradi v sebi, ne okoli sebe.
Posadi hektar češnjevih dreves.
Prinesi ji seme za origano s službene poti.
Čakaj, pa ti nimaš službene poti.
Postal si tisto, kar želiš.
Potem se pa odpelji do tržnice in ji kupi seme.
Bodi kreativen, nič ni neumno, če je namera prava.

Pobarvaj svoj svet.

-Tone Pavček

Ankh je voda…

Odlomek je iz knjige Noura prvenca Taje Albolena

Človeško telo sestavlja več kot 70% vode. Stara egipčanska beseda za vodo je bila Maya, rekli pa so ji tudi Ankh. Ankh je ključ za večno življenje in zato je bil star izraz; Ona je življenje, ona je voda.

Voda je igriva, dinamična in močna substanca, ki je del vsega življenja. Ima kapaciteto spomina, saj si zapomni energijsko vibracijo s katero pride v stik. Mi smo energijska vibracija in zato naš odnos z vodo tako na zavestnem kot podzavestnem nivoju vpliva na njeno energijsko vrednost. In to kakšen je naš odnos z vodo, nam voda odslika nazaj skozi njeno fizično in energijsko stanje.

Voda nam odslika, da ni nobenih delitev, da nismo ločeni od nečesar. Je simbol povezanosti in nas spominja na to, da smo le valovi istega oceana, ki verjamejo, da so ločeni od oceana. Spominja nas na dejstvo, da je vsaka ločenost, za katero verjamemo, da obstaja, iluzija ali maya ustvarjena v  našem sedanjem omejenem stanju zavedanja.

Poznala sem učinke piramide in zato sem vedela, da bo spremenila vse kar smo prinesli s seboj, vključno z našimi telesi. Iz nahrbtnika sem potegnila steklenico vode in začela piti.

V tistem sem zaslišala devo: »Ko spiješ kozarec vode ali iz steklenice, kot ti pravkar, si v prisotnosti izjemnega elementa, ki je povezana z vsemi oblikami življenja in narave. V eni kapljici te vode so oceani, morja, jezera, hudourniki, ki tečejo z gora v reke, izviri, ki brbotajo skozi kamenje, dežne kapljice in snežinke. Ta ista voda v sebi nosi spomin vseh faraonov te dežele kot tudi vseh, ki so bili kadarkoli del tega planeta. Vse je v njej, povezana je z vsem. Voda je življenje in je Eno z vso vodo planeta.

Voda je nosilka in fizična utelešenost tvoje zavesti. Je tisti element, ki je najpomembnejši za življenje, kajti ne le da jo piješ, tudi dihaš jo. Pomembnost vode je nedvomno del tvojega življenja in vendar se je ne zavedaš v vsakodnevni rutini pomivanja posode, čiščenja avtomobila ali tuširanja. Voda je osnova hrane, ki jo ješ in obleke, ki jo nosiš na sebi. Narava vode je, da shrani in odslika zavest, da prežame in deli svoj spomin z vsem, kar obstaja v tej resničnosti v kateri živiš. Človek ima sposobnost, da soustvarja in skozi namero in osredotočenost s svojo zavestjo vplivate na zavest vode in z njo soustvarjate.

Voda revitalizira. Ima sposobnost, da dvigne tvojega duha. Spomni te, da si del velike celote. Vsakič, ko prideš v stik z vodo, tudi ko jo piješ, se povežeš z energijo in spominom celotnega planeta, z večjim Jazom. Voda te odpira Duhu in povezuje. Daje ti pogum in zaupanje vase, da se odpiraš onkraj svojega udobja in pričakovanj.

Zahvali se vodi. Zavestno se zahvali za vsa njena darila. Ko vodo blagosloviš z ljubeznijo in svetlobo, voda to sporočilo nosi s seboj in vse kar daješ se pomnoženo vrača nazaj k tebi. Spomni se, da k vodi vedno pristopaš z odprtostjo, ljubečim zavedanjem, da je narava vode, da nosi spomin nazaj v ocean in da vpliva na vse življenje.

Poveži se z vodo in zapoj. Vedi da tvoja pesem in pesem tvoje kristalne posode vplivata na zavest vode, s katero je ta domnevno suh vodnjak povezan. Vedi da s svojo zavestjo vplivaš na zavest vode. Ti si voda, ti si življenje. Zapoj.«