Sveti gral (francosko sangreal) naj bi v krščanstvu pomenil čašo, skodelico oz. kelih, iz katere bi naj Jezus pil pri zadnji večerji, zatorej naj bi ta kelih imel čudežno moč. Sveti gral (sangreal) pa pomeni tudi sveto kri (če razdelimo besedo sangreal takole; sang real), oz. sveti kelih.

Sveta kri v starih zapisih je veljala za kraljevko kri in ženska je bila gral, čaša, kelih za sveto kri kot mati, ki nosi otroka kraljevske krvi. Marija Magdalena je sveti gral, tako kot vsaka ženska. Sveti gral je maternica ženske. Gre za simboliko, ki je bila izgubljena v prevodu zgodovine.

Skozi zgodovino je ženstvenost izgubila svoj glas, svoj pomen, svojo vlogo in ustvarili smo globoko neravnovesje, kjer se ženske raje odpovedo svoji ženstvenosti, kot  da bi jo objele v sebi. Simbolično je ženska nevesta in skozi zgodovino poznamo številne zgodbe o pregnani nevesti. Ena takih zgodb je povezana s Sofijo, boginjo modrosti, druga taka zgodba govori o Isis in o tem, kako so Ozirisa umorili, kako je ponovno vstal in skupaj sta imela otroka, ki se je rodil po njegovi smrti, Horusa.

Tudi Marija Magdalena je bila nevesta, bila je izbranka Jezusa, kajti v tistih časih so se poročali zelo mladi. Njenega kralja so ubili in noseča Marija Magdalena je pobegnila na Zahod, da bi rešila otroka. Ta zgodba je bila potvorjena, zlorabljena in kasneje upodobljena kot bogokletna. Marijo Magdaleno so spremenili v prostitutko in njena vloga matere je bila pozabljena. Marija Magdalena je bila razvrednotena in izgubila je svoje glas.

Simbolično gledano imamo v samem temelju naše zgodbe mamo, ki je devica in sina, ki je v celibatu. Na partnerstvo , izpolnjujoče partnerstvo so pozabili. Se ti ne zdi zanimivo dejstvo, da imamo 2000 let kasneje tako veliko neravnovesje v moško-ženski polarnosti? Verjetno k temu pripomore tudi to, da nam nihče ni povedal resnice?

Skozi svoje 20 letno raziskovanje in v zadnjih 10 letih predvsem osredotočanje na ženstvenost sem spoznala, da imamo v sebi štiri globoke kolektivne ranjenosti, v katere se rodimo, ki so povezane s štirimi osnovnimi arhetipskimi vlogami ženske; da je ženska čarovnica, da je prasica ali psica, da je prostitutka in najbolj temeljna je razvrednotenost ženske, oskrunjenost ženske, ki izhaja iz dejstva, da je rojstvo sina bolj zaželeno in večvredno, kot rojstvo hčerke.

700 let pr.n.št. je Micah prerokoval usodo Marije Magdalene, hčerke Siona, da jo bodo pregnali in bo živela kot nevesta v izgnantvu, ter da bo obnovila Davidovo kraljevo hišo. Če bi Marija Magdalena rodila sina, kot je bilo zapovedano v prerokbah, kralja, ki naj bi obnovil Davidovo kraljevo hišo, bi lahko oprala svoje ime in verjetno bi bila zgodovina popolnoma drugačna. Ker pa je rodila hči, kar je bilo nezaslišano, je bilo njeno ime, njena vloga in vse, kar je prdstavljala, pozabljeno. Da bi obvarovala svoje življenje in življenje otroka, je morala zbežati iz Egipta v Evropo. Njena vloga kot mati, je bila zanikana, oskrunjena in pozabljena.

V strodavnih mitoloških zgodbah je bila nevesta tista, ki je mazilila svojega kralja v starodavnem obredu Hieros Gamos, ki je mazilila njegovo truplo potem, ko je bil umorjen in ki ga je srečala na velikonočno jutro, tretji dan po njegovi smrti, ko je vstal od mrtvih. Tovrstno arhetipsko zgodbo o praznovanju vrnitve življenjske sile poznamo v kultih Innane, Ishtar, Isis, Aphrodite, Cybele. V gospelih, Jezus and Marija Magdalena poosebljata to nikoli dokončano zgodbo na fizični ravni.

Legende pripovedujejo o tem, da je Sangreal prispel na obalo južne Francije in da je šlo za čašo iz katere je pil Jezus zadnji večer preden je bil aretiran. Sveti gral je najbolj iskana relikvija v krščanstvu in nihče ni niti pomislil na to, da to ni predmet, da to ni dejanska čaša, temveč ženska. Legende govorijo o tem, da je bil kralj ranjen in da je bil sveti gral izgubljen. Zgodba obljublja, da bo kraljstvo obnovljeno, ko bo najdena čaša, ki vsebuje Kristusovo kri. Zgodbe govorijo o tem, da je Jožef iz Arimateje prinesel sveti gral v Evropo in da je bil shranjen v Glastonbury-ju v Angliji.

Seveda poznaš zgodbo o svetem gralu in kralju Arturju ter vitezih okrogle mize, o iskanju svetega grala in o njegovi veliki vrednosti, ki je bila izgubljena.

Kaj če je sveti gral ženska?
Kaj pa, če je bila izgubljena vrednost in dragocenost ženske s tem, ko se je izgubil sveti gral?

V srednjem veku, v 12. stoletju je legenda o svetem gralu ponovno vzniknila na površje. V tej novi verziji se je govorilo o tem, da je Marija Magdalena prinesla sveto kri na obalo južne Francije. Vpliv je čutiti v poeziji, slikarstvu, literaturi.  Številne zgodbe so vzniknile in bile zapisane v tem času. Sveti Bernard Clairvaux je kristusovo nevesto iz velike pesmi (Song of the Song) povezal z Marijo Magdaleno.

In tudi tokrat je bila resnica pozabljena, zmanipulirana, še enkrat je Marija Magdalena izgubila svoj glas, ko je inkvizicija preganjala in sčasoma uničila Templarje, ki naj bi imeli sveti gral.

Vloga ženske je bila zanikana, uničena, ženski so ponovno vzeli glas. Sveta ženstvenost je šla v ilegalo. In ta globoka ranjnost je še vedno del našega celičnega spomina. Ženske smo pogosto raje tiho, kot da bi delile to, kar čutimo. Pogosto smo ustrahovane in zapustimo svojo resnico, ker nas je strah, da bomo izgnane, zanikane, označene z nalepkami, ki razvrednotijo pomen in darilo, ki ga prinašamo na planet.

Številne ženske danes žrtvujejo svoj sveti gral, svoj portal, ki vodi direktno v stik z izvorom, ker jim tako svetuje avtoriteta, ki naj bi imela večje razumevanje, večje znanje. Ženske ne vidimo svoje vrednosti in vedno znova oskrunimo svoje bistvo.

Ženska je vir moči, njena maternica je v številnih tradicijah vir moči za moškega. Zato je mnogo informacij o tem, kako ženska skozi maternico zdravi in regenerira sebe, in moškega pozabljeno ali namerno skrito.

Zasmehovanje, poniževanje in oskrunjenost ženske živi v vsaki ženski. In vsako leto je v času pasjih dni, ko se podajamo skozi Siriusov portal, ko oživi legenda boginje Isis in ko praznujemo dan Marije Magdalene idealen čas za obujanje moči, povezovanje s svojo maternico in predvsem čas, ko ima ženska idealno priložnost za samoregeneracijo, samoobnovo skozi stik s svojim svetim gralom.

To je čas negovanja, to je čas, ko je modro, da stopiš v svojo maternico in se povežeš s kozmično maternico boginje Isis. Marija Magdalena je kot svečenica boginje Isis poznala skrivnosti ženstvenosti in čas je, da se jih spomnimo vse ženske.

Izziv je brez dvoma v tem, da je potrebno obuditi spomin na lastno vrednost v sebi, da gre za zavestno spominjanje in zavestno aktivacijo svoje moči, da se nič ne zgodi samo od sebe, ne glede na to, kako močno verjamemo v angele in boginje. Vsaka ženska nosi v sebi sveto posodo. Posodo, ki jo mora negovati, ki jo mora redno čistiti, odstranjevati ovire, ki jih je sama sebi postavila na pot. To je delo vsake posameznice.

Včasih so bile svečenice tiste in kasneje porodne babice, ki so ženskam predajale te modrosti, ki so jih spominjale in z njimi delile pomembne informacije in spoznanja. Na vsaki ženski pa je bilo, da je pridobljeno dala v prakso.

V tem izjemnem času z ženskami delim modrost in umetnost ženstvenosti. Če čutiš, da je vse zapisano resnica in čutiš notranji klic, da v zvezi s tem nekaj narediš, te vabim v SiStar Tempelj, kjer je tema meseca julija sveti gral in kjer bom o Mariji Magdaleni in njeni vlogi delila več >>> http://divine.si/divinefemme/sistars.html

Bodi Sijajno!
Taja Albolena