Ljubezen je aktivnost zavesti in ne vsebina zavesti. Ljubezen je esenca Duše, ki jo moraš poroditi v ta svet. Večina pričakuje, da nas bo ljubezen negovala, da bo poskrbela za nas, v obliki nekoga ali nečesa zunaj nas, najsi bo človek ali bog. Živimo v času, ko imamo v sebi kapaciteto, da ustvarimo ljubezen, da jo porajamo iz sebe, da smo ljubezen, živimo kot ljubezen. To, da živiš kot ljubezen, vodi v razcvet.

Kar ovira porajanje ljubezni je zakrčenost, v kateri živi tvoja Duša. Živimo v času krize civilizacije, ne le posameznika. Kriza se udejanja skozi razrast materializma, dominanco laži, razprodajo svobode, izkoriščanje ljudi in Zemlje. Zaradi teh okoliščin duša živi v nenehnem stanju terorja. Živimo v družbi terorja, kjer terorizma ne moremo ločiti in ga izolirati.

Namen terorizma je ustvarjanje stalnega kaosa, kjer prihaja do negiranja duha in duše. Svet brez čaščenja, svetosti, brez resnice, brez moralnosti, povezanosti, brez domišljije, brez idealov je idealen za razrast terorja – ti je to kaj poznano?

Tvoja duša, tvoja individualna psiha živi v terorju. Ker smo se ločili od nje, ker jo zanikamo in skrivamo, se je umaknila v ozadje. Zunanja dejanja terorizma so zgolj vidno znamenje negiranja, kjer je vrednost življenja zamenjala moč smrti. Teror je pravzaprav vsajanje strahu v celoto Biti. Teror spodjeda in spodkopava dušne funkcije domišljije, kreativnosti, hrepenenja, ljubezni, sanjanja, izbiranja ter predvsem doživljanje božanskega direktno, brez posrednika religije ali druge zunanje strukture.

Teror terorizira dušo skozi negiranje, zanikanje življenja. Destrukcija nekoga drugega poseže vate, ob čemer se tvoja duša zakrči pod nenehnimi napadi, kar povzroči, da se ob nenehnem napadanju kvalitete duše izgubijo in nanje pozabimo.

Duša teror občuti, ko je omejen dostop do notranje izkušnje. Materialističen pogled ekonomske globalizacije na eni strani in izolacija posameznika na drugi ustvarita tovrstno zakrčenost. Obstajata dve vrsti terorizma. Mnogi ljudje iz področij, ki so najbolj neposredno povezane s terorističnimi napadi živijo posebno vrsto materializma duha. Omejitve v materialnem življenju so tako velike, da so ustvarili idejo, da so jim vse materialne stvari, ki si jih lahko poželijo na voljo skozi žrtvovanje življenja, če se žrtvujejo za višje namene bodo prišli v nebesa, kjer bodo na voljo vsi materialni užitki. To je materializem duha. Že samo prisotnost te ideje v svetu ustvari zakrčenost v duši vsakega posameznika, kajti gre za izrabo domišljije proti duši. V tej ideologiji z negiranjem materialne realnosti skozi nasilje, ustvarjaš boljšo materialno realnost.

Obstaja pa še ena enako močna oblika materializma v kateri duša ne preživi. Ta oblika je duh materializma, kjer ljudje verjamejo, da je popolna zadovoljitev vseh materialnih želja vse kar je potrebno za polno življenje. Skrito sporočilo v ozadju pravi, da ni potrebe po življenju duše. Duše ne moremo videti ali izmeriti in tudi če obstaja nima nobene veze s tem svetom. Celo znanost zanika obstoj duše, kar je osnova za radikalen materializem.

Ti dve obliki terorizma duše – materializem duha in duh materializma – ustvarjata nenehno prisoten strah, ki ga čutimo kot strah naš duše pred izničenostjo, njeno smrtjo, že dolgo preden strah začuti tvoje fizično bitje.

Nenehen teror povzroča dvom v vse, s čemer se identificiramo, saj je v ozadju negiranje. Če ne gremo skozi notranji razvoj, skozi katerega prepoznamo, da smo večno bitje in veliko več kot zgolj telo, da smo več kot zgolj to s čimer se identificiramo, se teror povečuje. S počasnim odstranjevanjem občutka ustvarjene identitete, te teror izpostavi nezavednim silam brez razumevanja, kaj se dogaja. Ko so tovrstni napadi na dušo povezani z omejitvami duše, ki jih ustvarjajo globalne sile terorja, ki sem jih omenila zgoraj, se zgodi močna notranja preobrazba. Tvoj občutek za jaz nadomesti drugi jaz, ki se ustvari skozi proces podvojitve.

Tovrstno pranje možganov je zelo dobro dokumentiral Robert J. Lifton, ki je raziskoval teror nacistov. Zverinski teror na drugih je bil mogoč zaradi terorja, ki so ga v sebi nosili storilci.
Njegove raziskave opisujejo pet karakteristik procesa podvojitve:
1. drugi jaz se oblikuje avtonomno poleg osebnosti
2. drugi jaz se oblikuje kot direktni rezultat nenehnega terorja v katerem oseba živi
3. drugi jaz se uglasi na strah in živi v nenehnem strahu
4. drugi jaz dela nedopustna, zverinska dejanja
5. vest v drugem jazu ne obstaja, zato nenehen teror ne le, da ustvari otopelost, osebe podvržene terorju spremeni v teroriste, kakršnokoli obliko že prevzamejo. Ko ta proces prepoznamo, je potrebno definicijo terorizma razširiti, da vključimo vse močne omejitve življenja duše.

Dvojnik nima duše; deluje in je videti kot človek, vendar gre za vrsto avtomata, ki je izjemno bister, sposoben preživetja, vendar vedno na račun drugega.
Ustvarjanje dvojnika v zahodnem svetu ne obravnavamo kot bolezen, temveč uspešnost – individualista, korporacije, sistema, vlade. Pretresel me je pogovor s prijateljico, ki mi je potrdila, kako sistematično velike korporacije ustvarjajo dvojnike iz ljudi in to je zelo lepo pokazal film Matrica.

Proces podvajanja nima nobene povezave z ločenostjo, multiplo osebnostjo ali mejnimi stanji. Potencial izgube občutka za Jaz obstaja v vsakem, ki je nenehno preplavljen s strahom. Ustrahovanje ustvari okolje, kjer izgubiš sposobnost zavestnega, individualnega dušnega in duhovnega življenja, ter odpira vrata skozi katera vstopi dvojnik.
Zaradi nenehno prisotnega terorja, izgubljamo občutek za Jaz in naš duhovni individuum.

Vendar se takrat, ko se zavemo strahu pred čisto negacijo, ko se soočimo z njim, namesto, da nanj reagiramo, prebudimo v svoj Jaz. Ko se v sebi zavemo vpliva popolne pozabe, se zavemo dela sebe, ki se ga ne da uničiti, svojega duhovnega jaza. Strah nas v tem primeru lahko prebudi v notranje življenje.

Veliko napako delamo, če mislimo, da lahko obnovimo teroriziranega posameznika ali družbo v preteklo stanje udobja. Ta fantazija je aktivnost terorizma duha materializma. Zelo jasno nam mora biti, da se teror razlikuje od strahu in da zahteva popolnoma drugačen pristop ter obravnavo. Teror uporablja strah za dosego svojega namena in to je popolno uničenje duše in duha. Želi deindividualizacijo človeškega bitja. Želi, da razmišljanje in predstava človeka postane fanatično in da je volja tiranska. Želi, da razmišljanje postane ozko, dobesedno, suho in da volja postane živalska, pohlepna in nervozna. Želi, da izgubimo stik z duhovnim svetom in mislimo, da obstajata le dva svetova; materialistični svet in smrt.

Ti dve arhetipski sili materializma ne moreš premagati z nasprotovanjem. Svet terorizma lahko uravnovesimo samo s svetom ljubezni. Prisotnost terorja pa razkriva, da je v času v katerem živimo, potrebna ljubezen kot aktivna sila in ne zgolj sentiment, želja, občutek ali religiozni pojem. Nivo ljubezni, ki je potreben, je ljubezen v kateri lahko vidimo posameznika kot Celoto, kot polje enosti. Da je to mogoče je potrebna preobrazba zavesti.

Gre za porajanje novega Sebe, zavestno zavedanje Celote sebe in utelešanje svojega polnega potenciala. In to niso zgolj floskule, to je nekaj, kar je potrebno skozi dnevno prakso ustvariti. Kajti, če se vrnem na začetek, je ljubezen esenca Duše, ki jo moraš poroditi v ta svet. Da si ljubezen, da živiš ljubezen, dihaš ljubezen, vsak trenutek 24/7.

Stik z Dušo je nakaj kar je bistvenega pomena, kajti stik s tvojo dušo te vodi v stik z dušo sveta, ki jo imenujemo Sofija. Sofija je modrost, večno skrito vedenje, ki je onkraj vsega, kar obstaja. Samo skozi ženstvenost, skozi kanal kreacije, ki poraja vse stvari v fizično realnost, lahko človeštvo najde moč in sočutje, ki sta potrebna, da presežemo temačnost ignorance in terorja.

Vprašanje je, ali si ti pripravljena prevzeti odgovornost zase in roditi novo Sebe v ta svet?
Ja, res je veliko na Ženski. Kajti Ženska je Darilo ljudem in svetu ali pa je odsotnost Darila, odsotnost ljubezni, odsotnost sočutja in kreacije. Kaj izbiraš Ti?

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Zapisano po navdihu Roberta Sardella