Srčna moč

SRČNA MOČ (Potentilla erecta)

V času, ko sta razsajali kolera in kuga je bila srčna moč (Potentilla erecta) zelo cenjena in nepogrešljiva rastlina. Manjkala ni v nobenem zdravilu, ki so ga za ta namen pripravili. Mnogostranska uporaba srčne moči, kot je bila v srednjem veku, pa je danes žal pozabljena. Uporabljali so jo za krvavitve, bruhanje krvi, pri zlatenici, bila je zdravilo za pljuča in jetra, protin, rane, zaustavljanje premočnih menstruacij…

Srčna moč je do deset centimetrov visoka trajna rastlina s temnozelenimi, bleščečimi in gladkimi listi, ki sedijo na tankih razvejanih stebelcih, ki se vedno, tudi če je rastlina že tako velika, da leži po tleh, postavljajo navzgor. Od tod tudi njeno ime, ki izhaja iz besede erigere – pokončno.
Raste v posamičnih kupčkih, ki jih od pomladi in vse do pozne jeseni vidimo cveteti po vlažnih in siromašnih, najraje zakisanih travnikih. Cvet je rumen, sestavljen iz štirih venčnih listov. Ko odcveti, se razvije 8 – 10 drobnih plodov, iz katerih se spomladi razvijejo nove rastlinice.
Najprej razvijejo dolgo koreninico in dva lista. Nato se, po par mesecih, začne debeliti rizom, iz katerega navzgor požene rozeta in koreninice. Odebeljena korenika leži vodoravno in ne več kot 15 cm pod zemljo in je najpomembnejši organ rastline. Gruda okoli rizoma je zelo trdna in gosta. Ob prerezu je rizom oranžno-bel, svežega še lahko prerežemo, nato oleseni. V njem je nekaj eteričnega olja, ki blago diši po rožah in nekaj smol. Sicer je v koreniki precej katehinskih čreslovin (okoli 20%), taninov (okoli 15%), nekaj flavonoidov, rdeče barvilo tormentil, kavna in galna kislina …

Narezana korenika srčne moči, ki jo naberemo pozno jeseni ali zelo zgodaj spomladi (takrat je izredno aromatična), je s čreslovinami zelo bogat pripravek, ki ga uporabimo ob kroničnih in kužnih črevesnih katarjih, griži, tifusu, vnetju debelega črevesa, ob zlatenici, oteklih jetrih. Zelo dobra je za zdravljenje dolgotrajnih drisk in stanj, kjer se izmenjujejo driske in zaprtja, saj uničuje in ovira razvoj določenih črevesnih bakterij, ki povzročajo te težave.

Pravijo, da je eno najboljših zdravil za črevesno jetiko. Zmanjšajo se tudi težave pri ulceroznem kolitisu in Crohnovi bolezni. Tanini iz srčne moči izkazujejo protiulkusno delovanje. Vodni prevretek iz posušene korenike deluje adstringentno, tako zaustavlja driske. To delovanje pa lahko izkoristimo tudi za nego kože, ki ima težave z vlažnimi ali suhimi ekcemi, lišaji, pri razpokanih rokah in ustnicah, uporabimo ga lahko tudi ob težavah z vnetimi dlesni in katarju grla, ozeblinah, kadar raste divje meso, pri zmečkaninah in izlivih krvi. Vodni izvleček srčne moči velja za dokaj varen, vendar pa, ker o njenem delovanju ni veliko kliničnih raziskav, naj se mu izogibajo nosečnice.

Ime srčna moč izhaja iz ljudskega zdravilstva, izvleček naj bi krepil srce, vendar to ni bilo znanstveno potrjeno. Za zdravljenje se lahko uporabi tudi tinktura (http://hiskazelisc.com/product/bio-tinktura-srcna-moc/) in pri črevesnih krvavitvah in kroničnih driskah še klistir.
Čaj (http://hiskazelisc.com/product/bio-zeliscni-caj-srcna-moc/) pripravimo tako, da žličko narezane korenike na hitro zavremo v 2 dcl vode, precedimo in pijemo neoslajenega. Popijemo 2 – 4 dcl čaja po požirkih čez dan. Koreninice pa lahko čez noč tudi namočimo, jih prevremo in uporabimo enako.
Srčno moč lahko uživamo tudi v obliki praška. V mlinčku zmeljemo korenike in jih uživamo večkrat na dan za noževo konico. Zraven popijemo malo vode. Prah iz zmlete korenike lahko posujemo tudi na rane, kar zaustavlja krvavitve in pomaga k hitrejšemu celjenju.

Tinkturo iz korenike naredimo v razmerju 1 : 10. Imejmo jo na toplem, kakšne tri tedne, nato precedimo. Jemljemo jo po potrebi od 15 – 30 kapljic v kozarcu vode 2 – 3x dnevno.

Za klistir zmešamo koreniko srčne moči z enakim deležem hrastovega lubja in kamilice. Na liter vode damo 2 žlici mešanice, kratko zavremo in pustimo, da se ohladi. Ko je čaj mlačen, ga uporabimo kot klistir.
Izvleček srčne moči so včasih uporabljali za strojenje kož in za barvanje usnja, saj se je zaradi prisotnih antocianov obarvalo rdeče.

Patricija Šenekar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja