Ko v zraku zaznamo omamno dišeči vonj španskega bezga, je pomlad zagotovo tu v vsem svojem razcvetu. Cvetovi so odprti le kratek čas, vendar njihova lepota in opojni vonj odtehtata to pomanjkljivost.

Syringa vulgaris, lipovka ali španski bezeg je listopadna rastlina, ki raste kot srednje velik grm, ki z leti, če dopustimo, lahko zraste tudi v drevo. Za vzgojo ni zahteven.

Uspeva v vseh tleh, le da niso preveč kisla in šotnata, najbolj pa nam bo hvaležen za apnena tla. Lahko ga sadimo na delno senčne, predvsem pa na sončne lege.

Španski bezeg se v vsej svoji lepoti pokaže v mesecu maju in juniju, ko majhni cevasti cvetovi, združeni v številne mnogocvetne late, zacvetijo in zadišijo v vsem svojem razkošju. Izbiramo lahko med različnimi barvami: od bele, svetlo vijolične, različnih odtenkov rožnate, modre in vijolične do karminasto rožnate, škrlatno rdeče, vinsko rdeče.

Rastlina cveti na poganjkih prejšnjega leta, zato je pomemben čas obrezovanja. Španski bezeg obrezujemo sredi poletja, ko cvetovi ovenijo. Odcvetela socvetja odstranimo previdno s škarjami in pazimo, da ne poškodujemo mladih poganjkov, ki bodo cveteli prihodnje leto.

Grm obdržimo v želeni obliki prav tako z rezanjem. V začetku rasti rastlina ne potrebuje veliko pozornosti. Cepljene sorte tvorijo veliko koreninskih poganjkov in te odstranjujemo sproti. Da pa vzpodbudimo uravnovešeno rast, rastlino oblikujemo z rezjo tako, da nepotrebna stebla odstranimo, dokler so še drobna, da se rane hitreje zacelijo. Ob tleh odstranimo tudi vse pretegnjene in šibke poganjke. Predolge vršičke odščipnemo. Križajoče poganjke odstranimo na mestu, kjer izraščajo. Če želimo rastlino pomladiti, ji pozimi porežemo glavna stebla 30 do 60 cm nad tlemi. Rastlina lepo odžene, a vsaj tri leta ne cveti, v tem času pa novo rast redčimo. Dobro je, da pomlajevanje opravimo postopoma v treh letih.

Pesnik iz viktorijanske dobe je dejal: “Pojdi v Kew v času španskega bezga …” Kew je predel Londona, kjer je botanični vrt z veliko španskega bezga. Nam pa ni treba iti v Kew – ozrimo se malo po našem podeželju, po mestih in uživajmo v omamno dišečih vonjavah doma!

Mojca Črnič, inž. kmet.

Vir: dolenjskilist.si