Ste se danes že od srca nasmejali?
Včasih so ljudje rekli, da je smeh pol zdravja, sedaj pa je to potrdila tudi znanost: smeh je najboljše zdravilo. Ljudje, ki na življenje gledajo z vesele plati, redkeje zbolijo, saj smeh spodbudi številne biokemične procese, ki pozitivno vplivajo na telo in dušo.

S tem fenomenom se poleg filozofov, psihologov in sociologov zadnjih 40 let ukvarja tudi medicinska stroka. Njihovo raziskovalno področje je ‘gelotologija’ oz. znanost o vplivu smeha na zdravje in psihološko stanje. Znanstveniki so odkrili, da pri smejanju sodeluje do 300 mišic. Smejalna mišica (Zygomaticus) lahko npr. napne 15 obraznih mišic, med drugim tudi mišico solzne vrečice, tako da se ‘nasmejemo do solz’. Vsakdo, ki se lahko prepusti temu sproščenemu občutku, ve, kako osvobajajoč je.

Smeh krepi imunski sistem. Organizem ima z vsakim smejanjem več obrambne moči. Kdor tako rekoč ‘umira od smeha’, svoje telo napelje k temu, da proizvaja še več naravnih obrambnih celic in imunoglobinov, ki so osnovni elementi imunskega sistema. Temu bi se lahko muzali, če ne bi bilo znanstvenih raziskav, ki to dokazujejo. Na Univerzi Loma-Linda v Kaliforniji so denimo ugotovili, da se povečata tako aktivnost kot tudi število obrambnih celic, če na vse gledamo s smešne plati.

Pri nekem testu so skupini študentov predvajali smešne filme, medtem ko se je morala druga skupina hkrati učiti. V poznejših preiskavah krvi se je izkazalo, da se je pri študentih, ki so gledali filme, občutno povečalo število obrambnih celic imunskega sistema. Iz tega sledi, da se ljudje, ki se pogosto smejejo od srca, lahko zaščitijo pred okužbami z bolezenskimi celicami.

Smejanje spodbuja ozdravitev in blaži bolečine. Če nas je strah ali smo napeti, se občutljivost za bolečine poveča. Po drugi strani pa lahko z dobro voljo zatiramo bolečine. Smeh spodbuja telesu lastni hormon endorfin, ki zmanjšuje bolečine. Ta pojav so raziskali z zelo preprostim preizkusom, v katerem je morala skupina ljudi potopiti roke v ledeno mrzlo vodo, nekateri pa so se pri tem morali smejati.

Rezultat je bil, da se je smejočim ljudem zdela potopitev v ledeno vodo manj boleča kot drugim. Osupljiv primer je tudi zgodba ameriškega novinarja Normana Cousinsa, ki je zbolel za težko mišično in sklepno boleznijo. Gospod se je vsak dan zdravil z lastnim ‘humorističnim programom’, katerega bistvo je bilo veliko intenzivnega smejanja. Po napadih smeha so se zmanjšale bolečine, pa tudi vnetja. Zdravilni učinek smejanja je tudi vzrok, zakaj v svetu na otroških oddelkih bolnišnic vizito opravlja toliko klovnovskih zdravnikov z rdečimi nosovi in lasuljami.

Indijski zdravnik dr.Madan Kataria je leta 1995 ustanovil prvi klub smeha. Ugotovil je, da naš um ne loči med naravnim in »narejenim smehom«. Oba povzročita izločanje » hormonov sreče ». Skupaj z ženo je razvil tehniko gibalno – smejalnih vaj, ki se končajo s sprostitvijo. Koncept smejalne joge je v tem, da ne potrebujete smisla za humor, ampak da se lahko smejanja naučite in tako transformirate svoje telo.

V družbi je znano, da se brez humorja ne moremo smejati. Humor je stanje intelekta, misli in v različnih kulturah se smejimo različnim rečem. Ko odrastemo, se zelo redko smejemo in če pogledamo otroke se oni smejejo popolnoma spontano in za smeh ne potrebujejo zunanjih dražljajev. Kako se torej smejati, če se tako ne počutimo? Obstaja povezava med mislimi in telesom. Ljudem, ki so žalostni in depresivni, se počutje manifestira na telesu – hodijo počasi, govorijo počasi, njihove telesne funkcije so upočasnjene. In isto je tudi obratno. Kar se zgodi telesu se zgodi tudi mislim. Kadar se počutimo slabo in gremo tekat, se avtomatično počutimo bolje. Torej, če smo nesrečni ali žalostni in se začnemo smejati na silo (»narejen« smeh), bo naš um sledil telesu in kmalu se bomo počutili bolje.

Smejalna vadba ni sreča, ampak je zadovoljstvo, igra, užitek. Sreča je povezana z našimi mislimi in vrednotami in po navadi o sreči govorimo kot o nečem kar je bilo ali kako bi naj bilo. Le v redkih primerih je sreča sedanjost. Se spomnite koliko časa ste bili srečni, ko ste dobili nov avto, službo, diplomo. Zelo kratek čas. Za razliko od veselja, ki je brezpogojni občutek trenutne sreče in se vzbudi kadar se smejemo, igramo, plešemo in pojemo. Kadar smo veseli, radostni se v telesu zgodijo biokemični in fiziološki procesi, ki vplivajo na naše počutje in spremenijo negativne poglede na življenje ali situacijo.

V Veliki Britaniji lahko depresivni bolniki obiskujejo smejalne tečaje celo na recept. Ljudje, ki morajo zaradi duševne napetosti zvečer dolgo preštevati ovčke, lahko prav tako poskusijo s smehom. Smejanje poskrbi za telesno in miselno sprostitev, ki je nujno potrebna za dolg in miren spanec.

Iz ZDA prihaja še en razlog, zakaj naj bi se odslej krivili od smeha – smejalna dieta. Namesto da se držite strogega dietnega jedilnika in pazite na redno gibanje, lahko, če bi radi shujšali, želeno postavo dosežete s treningom smejalnih mišic.

Privrženci smejalne diete, ki se v smejalnih klubih sistemsko smejejo, trdijo, da se kilogrami kar topijo, če se desetkrat na dan na ves glas smejejo. Metoda naj bi bila učinkovita, ker smeh zmanjšuje stres, frustracije in depresije. Kakorkoli že, dieta ni škodljiva za zdravje in draga, na vsak način pa ste zaradi nje bolj veseli.

Telesne celice je treba oskrbovati s kisikom, da lahko delujejo. Tudi pri tem je pomemben smeh, saj se zaradi globokega vdiha in dolgega izdiha v trzljajih izboljša izmenjava zraka v organizmu. Poleg tega lahko s smejanjem preprečimo neprijetno nabiranje zraka v trebuhu in zaprtost, saj napenjanje mišičevja deluje kot dobrodejna gimnastika za trebušni in črevesni predel.

Raziskava se je sicer osredotočila na bolnike z diabetesom, a raziskovalec dr. Lee Berk verjame, da ima dnevna doza humorja velik vpliv na posameznikovo zdravje. Omenjenemu doktorju s kalifornijske univerze Loma Linda je pri raziskavi pomagalo 20 prostovoljcev, ki so jemali zdravila za diabetes, visok krvni pritisk in visoko stopnjo holesterola. Prostovoljci so kot običajno jemali tablete, polovica pa je imela predpisano še dodatno zdravilo – pol ure komedije na dan. Po dveh mesecih dnevnih vložkov komedije in smeha se jim je znižala raven stresnih hormonov, po štirih je zdravnik opazil izboljšanje stanja arterij, zmanjšale pa so se tudi druge težave, povezane s srčnimi obolenji. Zvišala se je raven ‘dobrega’ holesterola, ki naj bi telo ščitilo pred obolenji srca.

Raziskave so že pred tem pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na telo, saj pospeši cirkulacijo tako kot pri telovadbi ali celo tako, kot če bi jemali tablete za zniževanje ravni holesterola.

Pogosto smejanje je najboljši naravni lifting. Veseli ljudje se sicer morajo sprijazniti s kakšno smejalno gubico okoli oči, a zato nimajo visečih kotičkov ust in dvojne brade. Poleg tega se zaradi treninga obraznih mišic izboljša prekrvavitev kože.

Tudi duši dobro dene, če se smejemo. Zaradi smeha se skrčijo mišice, v ožilje pride adrenalin in za kratek čas se poveča krvni pritisk. Že malo zatem pa se celotno telo sprosti, krvni pritisk se konstantno niža, zavira pa se izločanje hormona stresa kortizola. Na ta način se veliko laže spopadate s stresom.

Smeh torej:
Sprosti vaše telo – mišice v vašem telesu se tudi 45 minut po koncu smejanja počutijo bolj sproščene.

Poveča odpornost telesa – smeh zniža raven stresnih hormonov, ki lebdijo po našem telesu, zato naš imunski sistem deluje veliko bolje in se z večjimi močmi brani pred boleznimi in virusi.

Sprosti endrofine – to so naravne kemične snovi, ki nam jih smeh prinese zares lepo zalogo. Endrofini izboljšajo naše počutje in lahko v nekem trenutku celo zmanjšajo bolečino.

Izboljša razpoloženje – zelo težko je občutiti žalost in tesnobo, ko se na ves glas smejimo. Seveda nas smeh razvedri in popravi naše razpoloženje. Celo v težkih časih nam smeh pomaga, da se počutimo vsaj nekoliko bolje.

Zato vam svetujemo; Smejte se vsaj pol ure na dan!

Smejalno jogo pri nas vodi Mojca Malek www.muza.si