heartlight

Si v sebi prazna ali polna?

Pred nami je ponovno tisti čas, ki je za ene ljudi najlepši čas v letu, za druge pa najhujši čas v letu. Govori se o družini in povezanosti, o preživljanju časa s prijatelji. In pogosto si tako prizadevamo za druge, iščemo popolna darila, kuhamo slastne večerje in poskrbimo, da so domovi urejeni in sijejo domačnost, da se konec decembra ali v začetku januarja zbudimo neko jutro in ugotovimo, da ne bi vstale, da je vsega čisto preveč.

Pričakovanja, ki jih imamo same do sebe, da ne omenjam tistih, za katere menimo, da jih ima do nas okolica, so enostavno nedosegljiva. Ko se tako ustaviš in se vprašaš: »Kaj potrebujem?«, pogosto ni odgovora. In na naslednje vprašanje: »Kaj čutim v sebi?« je odgovor vse prepogosto: »Ne vem.« Odgovor ne vem izhaja iz otopelosti zaradi katere zapreš svojo sposobnost čutenja, enostavno ne čutiš ničesar. Vendar nadaljnje vprašanje ali čutiš polnost ali praznino vse prepogosto razkriva, da je v notranjosti oglušujoča praznina.

In to zelo dobro poznam iz lastne izkušnje. Ko v svoji notranjosti čutiš praznino, je to neudobno in zato praznino poskušamo napolniti z zunanjimi stvarmi. Sežemo po hrani, pijači, kofeinu, nikotinu in ostalih substancah, iščemo potrditev in pozornost v zunanjem svetu, se navežemo na partnerja, iščemo izpolnitev v seksu, zapravljanju, stvareh in dragih igračah. Tako trenutno izkusimo polnost, vendar ta občutek kmalu zamenja še bolj grozljiva praznina.

Ženska, ki v sebi čuti praznino, čuti nezadovoljstvo, enostavno ne ve, kaj bi rada ali kaj si želi.
To je oblika duhovne krize, kjer ne čutiš povezanosti, stika s svojo Žensko dušo. Ob tem verjameš, da je praznina posledica tega, da nimaš dovolj. Nimaš partnerja ali pravih prijateljev, nimaš dovolj denarja, nimaš dovolj ljubezni v obstoječem odnosu ali nimaš dovolj pozornosti s strani moškega v svojem življenju, ni dovolj seksa, ni dovolj časa za stvari, ki bi jih rada počela ali pa nimaš dovolj energije. Skratka ni dovolj je sodobna mantra, zaradi katere smo v nenehnem iskanju stvari, ljudi, izkušenj, ki bi nas izpolnile in zaradi katerih verjamemo, da bomo našle to, kar si želimo zunaj sebe.

Pogosto pridem v stik z ženskami, ki se iz tega občutka praznine, v iskanju stika s seboj, odločijo za še en projekt; nova hiša, nov otrok, nova služba, novi prijatelji v upanju, da bodo potem začutile občutek izpolnjenosti v sebi.

Resnično verjamemo, da bomo potem, ko bomo našle nekoga, ki nas bo imel rad in bo izražal svojo ljubezen do nas, začutile ta občutek polnosti v sebi. Vendar ne glede na to, kaj naredimo, česa se lotimo, le poglabljamo občutek praznine v sebi.

Najbolj fascinantno je opazovati ljudi konec leta, kako verjamejo, da če bodo ustvarili to in to in dobili to in to, potem, potem bodo pa res srečni.

In ko spoznaš ljudi, ki so ustvarili vse, kar so imeli na svojih seznamih, vse, v kar so verjeli, da jih bo osrečilo in napolnilo, pa so še bolj zagrenjeni zdaj, ko vse to imajo, kot so bili preden so imeli karkoli od tega, se zamisliš.

Leto 2009 je bilo tako leto zame. Ko sem dojela, da imam vse in sem ob tem v sebi čutila praznino, ki me je uničevala. Čutila sem sram, trpljenje, ki ga nisem mogla deliti z nikomer, saj sem v očeh zunanjega sveta imela vse. Ob tem pa sem bila nezadovoljna in zelo prazna v sebi.

Notranja praznina ni posledica pomanjkanja česarkoli v zunanjem svetu. To vedno znova dokazujejo ljudje, ki pravzaprav nimajo ničesar in so srečni, polni življenja, radostni. Notranja praznina izhaja iz pomanjkanja zavedanja, da je vse že v tebi… ljubezen, mir, svoboda, vse kar iščeš zunaj sebe, je že v tebi.

Dejstvo je, da živimo v blaginji, v univerzumu, kjer je vse na voljo, tudi ljubezen. Vendar, če ne veš, kako se odpreti ljubezni, kako jo sprejeti in jo začutiti v sebi, si dopustiti, da te neguje, boš v sebi čutila praznino. Namesto da iščeš ljubezen zunaj sebe ali se vedno znova obračaš k nadomestkom ljubezni v upanju, da boš v sebi začutila polnost ljubezni, je pomembno, da odkriješ svoj notranji vir ljubezni iz katerega se polniš ti.

Ko v sebi čutiš polnost, se ti ni treba truditi in ljubezen ali blaginjo poskušati dobiti od drugih. Ko v sebi čutiš polnost nehaš iskati v zunanjem svetu nekaj, kar bi napolnilo tvojo praznino in ti omogočilo začasen občutek, da si ok.

Šele, ko ti čutiš polnost v sebi, lahko iz tega občutka polnosti deliš z drugimi. Dokler ti čutiš v sebi praznino, lahko z drugimi deliš samo praznino. Ko ti čutiš polnost, lahko z drugimi deliš polnost.

Kaj je skrivnost polnosti?

Izvorne kvalitete tvoje duše so tiste, po katerih hrepenimo. Hrepenimo po ljubezni, miru, blaginji, svobodi. To so kvalitete, ki so ti vedno na voljo, če veš, kako stopiti v stik z njimi.
Izvorne kvalitete tvoje duše so kot potenciali, ki čakajo, da jih izbereš in utelesiš.

Ljubezen teče skozi odprto srce. Tvoje srce so vrata v brezmejnost univerzuma, v blaginjo, ki ti je na voljo. Ključ je v tem, da se moraš odpreti in sprejeti to, kar želiš, da je del tvojega življenja. Skrivnost je brez dvoma v uglašenosti in v sili namere, s katero povabiš v svoje življenje to, kar si želiš.

Ko je tvoja namera, da se želiš nečemu izogniti ali se zaščititi pred bolečimi izkušnjami, se zakrčiš in zapreš svoje srce za pretok. Ne moreš čutiti ljubezni z zaprtim srcem.

Ko je tvoja namera, da si voljna, da se naučiš ljubiti sebe, se odpreti vsemu, kar je del tebe in to sprejeti brezpogojno, je tvoje srce odprto. Sprejemanje odgovornosti za svoje življenje, voljnost, da ustvariš v sebi občutek varnosti in se odpreš pretoku življenja skozi tebe, nadomesti občutek praznine z občutkom polnosti.

Vse se začne z voljnostjo, da se prenehaš izdajati, zapuščati ali zlorabljati in se naučiš, kako ljubiti sebe. Ko vzljubiš sebe in v sebi čutiš polnost, iz te polnosti lahko sebe deliš z drugimi. Bolj ko iz svoje polnosti deliš z drugimi, bolj polna se čutiš v sebi.

To, da deliš stvari z drugimi je globoko izpolnjujoče, ko v sebi čutiš polnost, brez potrebe, da bi karkoli dobila v zameno. Vedno, ko daješ z namenom, da dobiš karkoli v zameno, pa naj bo to pozornost ali potrditev, te vedno znova vodi v pomanjkanje in v občutek praznine. Ko daješ iz svoje notranje polnosti je to nekaj, kar je globoko izpolnjujoče.

Dokler sebe izdajaš, se zapuščaš, se zavračaš na fizičnem, čustvenem ali duhovnem nivoju, boš v sebi čutila praznino. Ko boš izbrala, da si voljna prevzeti polno odgovornost zase, se odpreti in sprejeti celoto sebe, bo praznina le še preteklost.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja