ŠETRAJ, AFRODIZIAK IN ZAČIMBA SREČE
Ta, proti mrazu odporna enoletnica je bila včasih doma prav v vsakem vrtu. Šetraj so uporabljali že stari Grki in Rimljani ter ga zanesli po celotni Evropi. Nekoč so ga imeli za afrodiziak, šele pozneje so ugotovili tudi njegove zdravilne učinkovine.
Šetraj sodi v družino usnatic (Satureja), kamor sodijo še mnoge druge aromatične rastline, tudi materina dušica in navadna dobra misel. Na severni polobli raste približno trideset različnih vrst, toda v Sloveniji bomo našli le tri in vse imajo skupno lastnost, da dobro uspevajo na skromnih, soncu izpostavljenih rastiščih, včasih tudi med skalami. Rastlino pred močnim soncem ščitijo listi, ki vsebujejo eterična olja. Pri nas uspevata navadni in kraški šetraj, v naravi pa raste še liburnijski šetraj. Rastejo v polgrmičkih in čez zimo lahko izgubijo vse liste. V bolj zavetrnih in manj izpostavljenih legah se obdrži tudi do pomladi. Tako v aprilu rastlina ni videti prav nič obetavno, vendar se na toplem spomladanskem soncu začne kar hitro obnavljati. S poletno pripeko z močnim soncem šetraj naravnost oživi.
Na vrtu je lahko kot okrasna rastlina ali kot dišavnica, ki jo uporabimo za kuho.
Šetraj ponuja obilo hrane tudi čebelam, in kdor ima v njegovi bližini postavljen čebelnjak, bo pridelal res okusen med. Dokazano je tudi, da nas bo mesto, kjer nas je pičila čebela ali osa, takoj manj bolelo, če ga bomo natrli z zmečkanimi listi šetraja. Vsebuje veliko eteričnega olja, bogatega z karvaklorom in timolimom, ki učinkujeta antibakterijsko. Olje lahko uporabimo za osvežitev zraka v vlažilnikih in razpršilnikih, za inhalacijo in kot dezinfekcijo pri čiščenju prostorov. Pri tem se kraški šetraj razlikuje od navadnega po tem, da vsebuje več eteričnih olj. Eterična olja v rastlini vseskozi menjujejo kemično sestavo in se premikajo iz enega v drugi del rastline, odvisno od dela dneva in od letnega časa. Zato je za predelavo v olje dobro vedeti, kdaj se šetraj nabira.
Uporaba šetraja
Šetraj dodajamo solatam, kot so paradižnikova, fižolova, krompirjeva, pa tudi različnim enolončnicam, stročnicam, gobovim jedem, ribam, perutnini … Prav vsi šetraji so primerni kot dodatek za pripravo zeliščnih olj in kisov, s katerimi začinjamo predvsem solate. Listi prijetno dopolnjujejo okus mesnih in ribjih jedi, jajčnih jedi, juh, sirov, nadevov in napitkov. V Nemčiji in v Franciji ga uporabljajo pri kuhanju fižola v zrnju. Listi imajo močan vonj, zato jih dodajamo jedem v majhnih količinah.
Uporaba šetraja v obliki čaja, obloge, kopeli in tinkture
- pomaga pri želodčnih in črevesnih krčih, pri jetrnih in žolčnih boleznih ter pri sladkorni bolezni
- zdravi drisko
- omili napenjanje in uravnava slabo prebavo
- odpravlja črevesne zajedalce
- deluje kot antiseptik
- krepi spolno moč (afrodiziak).
Zunanje ga uporabljamo za celjenje ran, proti revmi in kot blag antiseptik. Grgranje in izpiranje s čajem sta koristni pri zdravljenju aft in ustnih razjed. Pri čezmernem izpadanju las lasišče masiramo s čajem ali s tinkturo. Liste nabiramo vse leto in jih uporabljamo sveže. Za zimsko zalogo rastline porežemo, jih zvežemo v svežnje in jih obesimo na suho mesto.
Besedilo: Zvonka Lešnik