Ob rojstvu si se pojavil
v tem svetu štirih strani neba.
Ponovno se rodiš,
ko zdrobiš svoje okove.
Toda to drugo rojstvo
ni rojstvo v vodo in prah;
samo mož čistega srca
se vnovič rodi.
Prvo rojstvo je obvezno,
drugo je prostovoljno.
Rojstvo otroka na široko odpre maternico,
rojstvo zrelega človeka strese vesolje.

Moja glava divja
od radostnega vznemirjenja
pred nepoznanim.
Moje srce se veča in širi.
Vsaka celica poganja krila,
da bi lahko poletela.
Vse v meni išče različne obraze
iste Ljubezni.

Tam, onkraj zamisli
o ustreznem in nepravem ravnanju,
obstaja polje.
Tam se bova srečala.
Ko se duša zlekne v tisto travo,
svet postane prevelik,
da bi izgubljali besede o njem.
Ideje, besede, jezik, celo izraz “midva”
tam nima mesta.

Rumi