Rituali so več kot zgolj vsakodnevne navade in več kot zgolj utečena rutina. Za ženske je ritual ključnega pomena, kajti skozi ritual ženske  zapiramo vrata enemu nivoju in odpiramo vrata drugemu. Rituali sidrajo stvari na Zemljo, povezujejo duhovno z materialnim. Ritual je aktivnost, ki ti pomaga, da ostaneš povezana in motivirana. Ko se zavežeš svojemu življenjskemu namenu, je ključnega pomena za to, da ostajaš naravnana oziroma uglašena s svojim namenom to, da razviješ dnevne rituale, ki ti pomagajo, da ostajaš v stiku s sabo. Ritual je aktivnost, ki jo opravljaš vsakič, ko želiš v tem večnem toku življenja postaviti mejnik, zaključiti neko obdobje in ima za ženske izjemen simboličen in čustven pomen. Ženske smo bitja procesov in smo čustvena bitja. In ko opravimo ritual, ima to dejanje nek globlji pomen za nas tudi v fizičnem pomenu, saj se po tem počutimo bolje ali bolj povezani s seboj.

Poznamo osebne in povsem individualne rituale, kot so ob prehodu dneva v noč in noči v dan, dneva v nov dan in leta v novo leto. Izjemno pomembno je za žensko, da zaključi svoj dan in zapre vrata dnevu, ter odpre vrat av noč. Pomembno je, da skozi ritual daš svojemu telesu vedeti, vstopam v novo fazo, v novo obdobje in to s sabo prinese čisto druge veščine, ki jih potrebuješ. Obstajajo tudi značilni prehodni rituali, ki jih poznamo iz starodavnih kultur: iniciacije ob človekovem rojstvu in smrti, v času odraščanja, v zrelih letih in ob prehodu v starost. In drage moje, ženske so bile vedno tiste, ki so bile priča iniciacijam. Marija je bila tista, ki je bila priča križanju. Ko križamo svoj notranji ego, je arhetipsko mati tista, ki je prisotna ob tem, ko en del sebe darujemo, ko zapiramo ena vrata, da bi odprli v svojem živlejnju druga vrata.

Ena najbolj fascinantnih stvari v povezavi z rituali je dejstvo, da rituali zaprejo ena vrata in odprejo druga. Ta prispodoba velja za značilne prehodne obrede; ob rojstvu in smrti, ob dnevu in noči, ob delu in v prostem času. Ko sem prvič razmišljala o tem, da če zvečer ne zapremo vrat dneva, se ne moremo primerno spustiti v noč, sem bila osupla ob spoznanju, kako zlahka ignoriramo tako drobne in pomembne informacije kot je dejstvo, da če dneva nismo zavestno končali, bo zaznamoval še noč in nam najverjetneje ne bo pustil mirno spati. Vrata v preteklost moramo zapreti, da smo lahko popolnoma tukaj in zdaj, kjer pravkar smo. Le kadar zapremo vrata v staro, se odpre dostop do novega, vrata v zdajšnji trenutek. Rada rečem, da je prvi korak v razcvetu ženske ta, da je potrebno narediti prostor za novo. In to, da naredimo prostor brez dvoma vključuje to, da zaključimo s starim. Rituali nam pomagajo, da znamo biti povsem tukaj in zdaj. Kajti kdor nikoli ne zapre vrat, je vedno na prepihu. To pa na našo dušo in telo vpliva neugodno. Da bi se lahko sprostili, potrebujemo prostor, zaprt prostor, brez razpok in lukenj. Zato tako močno poudarjam ,da je ključnega pomena, kako poskrbimo za svojo sveto posodo, za svojo maternico. Kajti naše življenje potrebuje varne prostore in da se lahko spustimo v trenutek, tukaj in zdaj.

Ritual je pravzaprav nek obred, lahko je zgolj nekaj trenutkov, ki si jih vzameš samo zase, zato, da se osrečiš. To so trenutki notranjega dušnega stika, kjer začutiš ravnovesje, si prisluhneš navznoter in se umiriš. In za rituale je značilno to, da jih redno ponavljamo. Gre za posvečeni čas, ki je neprecenljiv. Rituali pravzaprav ustvarjajo sveti kraj in čas. Sveto je tisto, kar je odtegnjeno posvetnemu vsakdanjiku. Sveti čas je čas, ki mi pripada – svet do njega nima dostopa in drugi ljudje z njim ne morejo razpolagati. Sveti čas, ki si ga vzamem, ko izvajam obred, mi dopušča, da svobodno zadiham. To je čas, ko sem sama s seboj, ko nihče ničesar noče od mene. Čas, ko skrbi za druge ljudi niso pomembne. To je moj čas za negovanje moje Ženske Duše.

Heiko Ernst je dejal: »V obredu se svet za nekaj časa umiri in mi v njem.« Sveti čas je vedno tudi čas miru. V svetem času se dotaknem svetega jedra v sebi. Tam izkusim, da je v meni sveti prostor, do katerega svet nima dostopa. Rituali to, kar vem v glavi, prinesejo v srce in dušo. Ritual me utelesi.

Zato sploh ni nič neobičajnega, da so rituali tisti, ki ustvarjajo Dom. Dajejo in krepijo občutek, da smo Doma. Dom je pravzaprav sveti prostor kjer imam občutek, da sem varna in zaščitena. In energijsko čiščenje prostora je ritual, ki ga naredimo z namenom, da ustvarimo sveti prostor ki ga napolnimo z vsem, kar želimo izkušati vsakodnevno. Rituali, ki so bili del mojih prednikov mi dajejo občutek povezanosti. Krepi se občutek, da sem vključena v celoto skupnosti in njene tradicije.

Pravzaprav je katerakoli akcija lahko ritual, če vključuje dva pomembna elementa, ki sta značilna za ritual in to sta zavedanje in soglasje. Dejanje postane ritual, ko ga narediš z zavestnim zavedanjem simboličnega in čustvenega pomena in soglašaš s tem pomenom oziroma namenom. Potrebno je delovati z zavedanjem in soglasjem, da ustvariš ritual, kajti v kolikor stvari delaš brez enega od dveh temeljnih elementov gre zgolj za navado in ne za ritual.

Rituali izjemno močno izražajo čustva, ki jih sicer nikoli ne izrazimo. Povabijo nas k temu, da drugemu storimo ali rečemo nekaj, česar običajno ne storimo. Vodijo nas v povezanost z drugo osebo. Močnejši so od zavor, ki jih pogosto občutimo, kadar drugemu rečemo kaj zelo osebnega. Rituali pravzaprav omogočajo in ustvarjajo bližino. Povabijo nas, da izrazimo to, kar čutimo in kar občutimo do drugega. Moje osebno opažanje je, da rituali poglabljajo odnose. Ljudje smo svoja življenja oblikovali okoli praznikov, letnih časov, počitnic, sezonskih ciklov. Kajti rituali nam pomagajo, da se povežemo z ljudmi, ki so nam blizu in predstavljajo pomemben del v našem življenju. Pogosto so rituali kot nekakšen izgovor, da drug z drugim delimo čustva, ki si jih drugače ne dovolimo izraziti (samo pomislite na številne objeme in poljube, ki so nekaj običajnega, ko oseba praznuje rojstni dan) in da zaupamo ljudem v svojem življenju. Izziv sodobne družbe je v tem, da se mnogim starodavni rituali praznovanja prehodov zdijo popolnoma odveč ali pa jih enačijo s komercializacijo praznikov in s tem slabijo tudi čustvene vezi med ljudmi, še posebej v družinskih krogih, saj so ljudje enostavno pozabili na rituale, kjer bi si družinski člani dopustili, da začutijo svoja čustva in se odprejo.

Rituali so v naših življenjih izjemno pomembni, ker dajo našemu življenju časovni okvir na dnevni, tedenski in mesečni kot tudi letni bazi. To lahko zelo lepo opazujemo pri ritualih praznovanja rojstnega dne ali pomembnih obletnic v našem življenju. Rituali nam dajo strukturo, s pomočjo katere stabiliziramo svoje življenje.

Dnevi pogosto tečejo mimo nas, drug za drugim. Pogosto zjutraj enostavno “pademo” v nov dan, še posebej, če se zbujamo z budilko in zvečer utrujeni pademo v posteljo. Ne živimo zavestno blagoslova vsakega dne. In rituali nam lahko tukaj pomagajo. Spodbudijo nas, da se zavedamo, da je vsak dan neponovljiv.

Rituali strukturirajo naš dan. Ko zavestno opravimo svoj jutranji ritual, dan začenjamo iz svojega notranjega središča, živimo iz svojega Bitja in s tem nas ne določa zunanje, ki priteka v nas in grozi, da nas bo preplavilo. Kdor stalno izpolnjuje pričakovanja zunanjega sveta, se kmalu počuti izrabljen in izgorel. In zato je to negovanje svoje duše tako ključnega pomena. Zame osebno so rituali način, kako negujem svojo Žensko Dušo. Rituali ustvarjajo protiutež zunanjemu pritisku, ki je nenhno prisoten. Prek ritualov sama oblikujem svoj dan in prevzamemo polno odgovornost za svojo kreacijo. Spomni me, da sama odločam o svojem življenju in naj ne dovolim, da bi o njem odločali drugi.

Ključnega pomena je, da ko se na svoji poti premikamo naprej in rastemo, da razvijemo osebne rituale, ki nas vedno znova spominjajo na našo zavezanost sebi in svoji rasti. Dan vedno začenjam s svojim osebnim ritualom. Ob tem čutim, da sama živim svoje življenje, da ga ne določajo drugi. Svojemu življenju dam neko obliko, jasen značaj. V ritualih občutim in doživljam sebe. Rituali so kraj srečanja s samo seboj in z božanskim. Rituali me povežejo s samo seboj in z mojim središčem. V ritualu neham bežati pred seboj , ustavim se in obstanem na mestu. Prisluhnem navznoter in zaupam, da je vse eno in je eno v vsem. Zaupam v svojo povezanost z vsem kar je in si dopustim, da prejmem navdih, usmeritev za svoj dan.

Ritual me naravna, da svoje življenje kreiram iz svojega središča.

Taja Abolena