Navadni regrat, Taraxacum officinale, spada v družino nebinovk. Raste povsod po Evropi in v nekaterih delih Azije. Je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.
Ime je rastlina dobila, ker so jo stari Grki cenili kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis.

Je tudi močan naravni diuretik.
Vsebuje veliko vitamina A, menda celo več kot korenje, vitaminov C in E, protivnetni betakaroten, kalij, kalcij in železo ter vitamine iz skupine B.
Regratovi listi vsebujejo fruktozo, grenčino, fenolno kislino, sterole, flavonoide, kalijeve soli in kumarine.

Rastlina izboljšuje presnovo, čisti kri, koristna je pri protinu, revmatizmu, tuberkuloznem obolenju limfnih žlez, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčnosti, lenem črevesju, motnjah v delovanju jeter in žolčnika, kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici ter pri sladkorni bolezni.

Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja.

Korenina naj bi bila kot zdravilo najbolj učinkovita. Priporoča se nabiranje maja in junija ter od avgusta do oktobra. Pražena je učinkovit kavni nadomestek.
Če želimo pripraviti izvleček korenine, med nabiranjem pazimo, da ne poškodujemo korenine, rastlini pa ne populimo zelenega dela, saj bi tako povzročili iztekanje zdravilnega mlečka, pač pa liste odrežemo nekoliko više nad korenino. Zelenje odstranimo šele, ko je korenina povsem suha. Korenine naj ne bi oprali, pač pa le grobo očistili, saj nekaj prsti imunskemu sistemu lahko le koristi. Seveda pa regrat nabiramo le tam, kjer je okolje povsem čisto, kjer ni v bližini prometnih poti ali gnojenja.

Korenino sušimo poleti na soncu, pozimi v pečici pri temperaturi sto stopinj. Posušene korenine v leseni posodi ali železni ponvi ob pritiskanju s kladivom zdrobimo v prah, električnega mlinčka naj ne bi uporabljali. Ker je posušena korenina zelo trda, jo je treba vztrajno treti vsaj dvajset minut. Zdrobljene korenine hranimo v temni, stekleni posodi na suhem mestu.
Dnevno dobro polovico čajne žličke korenine raztopimo v kozarcu mlačne vode in mešanico popijemo naenkrat. Že ozdravljeni bolniki naj bi napitek pili še vsaj pol leta. Če ob pitju zvarka nastopijo bolečine v trebuhu, zmanjšajte dnevno količino.

Čaj iz štirih do desetih gramov posušenih listov pripravimo kot poparek, čaj iz korenine pa kot prevretek; uporabimo od dveh do osmih gramov posušenih korenin in čaj pijemo do trikrat na dan.

Regrat krepi tudi splošno odpornost, zato tisti, ki ga uživajo, povedo, da se ne prehladijo. Steroli v listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, to pa pospeši izločanje strupov. Zato je regrat učinkovito očiščevalno sredstvo.

Regratov izvleček je primerljiv sintetičnemu diuretiku furosemidu. Izogibajo pa naj se mu bolniki z žolčnimi kamni in z drugimi s tem povezanimi boleznimi, medtem ko ga pri ledvičnih kamnih priporočajo. Ugotovili so tudi, da spodbuja izločanje beta celic trebušne slinavke in tako znižuje krvni sladkor. Z njim lajšajo začetne stopnje ciroze ter mišičnega revmatizma, bolečine obrabljenih sklepov, ledvenega useka in vnetja išiasa. Spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.

Regrat razstruplja telo…

Najbolj znan učinek regrata je spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.
Učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstrupljevalnega učinka naj bi regrat ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.
Ker regrat spodbudi jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estrogena iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.
Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.
Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.
Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa regratove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskav in klinične študije.
Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Lekarnarji na splošno menijo, da ni dovolj znanstvenih izsledkov in zato zdravilnosti rastline ne smemo precenjevati. Svetujejo pa spomladansko in jesensko kuro pri žolčnih in revmatičnih težavah.

Vir: splet