Že lani sem razmišljala o tem, da mi novo leto v Gregorijanskem koledarju kot ga poznamo in praznujemo nekako ne gre v kontekst tega kar v tem času čutim in doživljam sama, pa sem to gladko dala na stran.

Letos pa sem cele praznike razmišljala o tem, kako je prehod iz 31.12. na 1.1. umetno ustvarjen. V svoji notranjosti čutim, da je novo leto nekaj, kar je sintetično.
Tega dramatičnega prehoda v naravi ni.

Ker sem letos toliko upočasnila, moja zastrupitev pa je samo dodala k temu, da sem se res potegnila čisto v center svoje Biti, sem čutila to, kako je v naravi Zimski Solsticij tisti prehod. Potem pa vse stoji.

Obrat iz teme v luč se dogaja počasi in šele 1.2. na Imbolc se zares začuti tisto brbotanje nekje v globinah, ki nakazuje, da je življenje pripravljeno na nov razcvet.

Na severni polobli smo nagnjeni stran od sonca… zima je tista, ki pooseblja prenovo, regeneracijo, ki je nujen del cikličnosti v naravi.
Januar je mesec, namenjen regeneraciji, počitku in negovanju.

Zato res ne čutim evforije novoletnih zaobljub in tega, da bi morala karkoli spreminjati ali pa da bo po tem prekucu v novo leto karkoli drugače.

Moj občutek je, da novo leto prekriva to kar se v resnici dogaja v naravi.
Da je umetno ustvarjen, da nas v resnici pelje stran od tega, kar se dogaja v naravi.

Letos se mi še posebej zdi pomemben ta čas v katerem se nahraniš, neguješ in napolniš za tisto, kar te čaka v aktivnem delu leta.

V teh prvih dneh januarja čutim, kako me kliče navznoter, v hibernacijo, v poslušanje Duše.
In v resnici ne čutim, da bi planirala leto. Vsaj ne še.

Počitek.
Negovanje.
Preprostost.
To mi paše.

Posledica zastrupitve je tudi ta, da moram biti res v stiku s telesom, da mi pove za vsak obrok posebej, kaj mu paše.
Poslušanje potreb telesa je v prvem planu.

Poslušam reko, ki teče v mojih globinah.
Sem v pregledu leta 2022 in tega kar mi je ta reka iz globin prinesla na površje.
V globokem poslušanju šepetanja, tega kar se želi izraziti skozi mene v letu v katerega smo vstopili.

Kdo postajam, čemu moram držati prostor.

Ker tisto, kar sem letos zelo močno začutila v povezavi s kreacijo leta že na začetku decembra je, da je dovolj pehanja za tem kar je zunaj mene.
Da je uspeh nekaj, kar vsak izbira zase.
In zame je uspeh to, da sem radostna, polna v sebi in da uživam vsak dan posebej… z nasmehom na ustih.

Dojela sem, da sem prerasla neskončne sezname in naročanje »dedku mrazu« ali nekemu drugemu dobremu možu, ki bo poskrbel, da je vse dostavljeno točno na dan.
Potem pa upaš, da si bila dovolj pridna, ubogljiva, da ti bo to odobreno s strani nekoga zunaj tebe.

Od majhnega nas učijo, to je del programiranja, da ti nekdo zunaj tebe izpolnjuje želje.
Ti samo napišeš seznam in to dobiš.

V resnici je potrebno v sebi izluščiti kaj je tvoja Duša izbrala in temu narediti prostor.
Ključnega pomena je odpiranje prostora za novo.
Da bi lahko sprejela darila, ki jih ima 2023 zate.

Stvari pogosto pridejo, pa jih sploh ne opazimo in posledično ne sprejmemo, ker pridejo v drugačni obliki kot smo si jo zamislili.

Da bi se lahko odprla novemu, pa potrebuješ občutek notranje varnosti in stabilnosti.
Da prepoznaš kaj je tisto, kar je tvoje in kaj ne.
Da si zvesta sebi in svoji ženski Duši.

Upočasnitev.
Dovoli si upočasnitev.

Opazovanje.
Globoko poslušanje.

Čas za akcijo še pride.
Zdaj pa neguj sebe.
Okrepitev tvoje posode, tvojega telesa je bistvena za to, kar bo leto 2023 prineslo s seboj.

Zdaj je čas, da si podariš čas zase.

Želim ti izjemno 2023.
Da ga v polnosti užiješ in zaživiš.
In da je tvoje življenje polno tega, kar te razveseljuje in neguje.

Taja Albolena