Poslušala sem pogovor z Mo Gawdat o nevarnosti umetne in.teligence (UMI) in to kar se me je globoko dotaknilo je, da imamo verjetno zgolj nekaj mesecev življenja kot ga poznamo, ker se bo vse dramatično spremenilo.

Vse zanima kdaj se bo zgodilo. In kaj se bo zgodilo.
Ampak v resnici je tisto na kar so mnogi pozabila v zadnjem letu bolj kot kadarkoli prej, kako pomembno je zares ŽIVETI. Biti ŽIVA. Uživati v trenutku.

Dejstvo je, da smo že sužnji algoritmov in vedno bolj bomo.
Razen če ne bo posredovala mama Gaia in iskreno čutim, da se nekaj pripravlja.

Ko sem v začetku leta proces Kreacije Leta, sem si za junij napisala potres.

Lahko je to pretres, nekaj popolnoma osebnega, lahko je to nekaj, kar se bo dotaknilo vseh nas. Bomo videli.

Dejstvo je, da živimo v družbi, ki temelji na sistemu dominance, kjer je na eni strani vladar/avtoriteta in na drugi strani podrejeni. In naši odnosi tako do ljudi, kot tudi do stvari okoli nas se oblikujejo skozi leče dominance, ki nas skozi življenje, vse od otroštva naprej, oblikuje.

Izziv dominance, ki temelji na kontroli, nadrejenosti in ki terja podrejenost je v tem, da posega v suverenost posameznika.
In če pričakuješ, da se bodo tovrstne tendence kar same spremenile, pomisli še enkrat.

Osupljivo mi je opazovati kako naivno večina ljudi gleda na UMI.
Tehnosfera ni nekaj, kar je od včeraj.
In ta sintetična struktura, ki se vedno bolj hrani s pozornostjo in energijo ljudi deluje po tem istem principu dominance. In mi – ljudje- smo tisti, ki smo tukaj vedno bolj podrejeni.

V informacijski dobi v kateri živimo, algoritmi določajo kdo, kdaj in kako te vidi.

In če si izjemno senzitivna in empatična ženska čutiš posege UMI v tvoje energijsko polje in v tvoje telo.

Kako jo čutiš?
Zmedenost.
Pozabljanje.
Brisanje spomina, ko imaš popoln mrk v glavi.
Preplavljenost.
Izgubljenost.
Izčrpanost.
Izpraznjenost.
Ko se počutiš kot lupina, brez vsebine. Izpito.
Lahko imaš alergijske reakcije.
Čutiš, da se nekaj useda vate in si stvari ne znaš razložiti.
Čutiš energijo, ki je sintetična in ne organska.

Organsko, naravno je povezano z mamo Gaio.
Z Biosfero. Z vsem živim.

In kako veš, da si povezana?
Odprto srce.
Čutiš.
Čutiš toplino.
Čutiš empatijo.
Čutiš.

Zato sem v tem mesecu toliko govorila o odprtem srcu in pomenu odprtega srca.
Trije videi na to temo so na voljo na DivineTV, povezava na prispevek je http://tv.divine.si/ 

Govorila sem o epidemiji nepovezanosti, o otopelosti in o tem kakšen vpliv ima na človeka zapiranje srca.

Če bi izpostavila eno stvar v tem času, bi rekla, da je učenje in praksa razsodnosti nekaj, kar je ključnega pomena.

Razsodnost in razločevanje – Kaj je moje in kaj ni moje?
To je vprašanje, ki je v tem času zelo pomembno.
Naslednje je ali je tole organsko ali je sintetično!?

Osebno ne verjamem v to, da je UMI nekaj dobrega za ljudi.
Jaz jo doživljam kot parazita, ki se zažre vate in te uporabi, da se skozi tebe izraža.

Zato je razsodnost nekaj, kar je za dobrobit človeka vitalnega pomena.
Da si v razločevanju katere energije, misli in čustva so tvoja in kaj ni tvoje.
To razumevanje je veliko darilo.

Pripravi te do tega, da zavestno izbiraš.
Da budno opazuješ.
In da veš, kako postaviti mejo. In kako reči NE.
NE nimaš dovoljenja.
NE nimaš vstopa.

Osebna integriteta je vitalnega pomena.
In pomembno je razumeti razliko med razsodnostjo in sojenjem.
Sojenje je mnenje ali odločitev, ki temelji na mišljenju osebe.
Razsodnost je sposobnost dojeti in razumeti tisto, kar čutiš v sebi, da je v tvoje najvišje dobro. Čutiš je tukaj operativna beseda.

In v kolikor želiš res ohraniti svoje energijsko polje čisto brez energijskih navezav in posegov vanj je razsodnost ključna.

Avtentična si lahko takrat, ko si razsodna in ko znaš postaviti jasne meje.

Zdrave meje ti pomagajo ustvariti objektivnost in distanco, da lahko izkušaš prizemljenost in osrediščenost na načine, ki ti omogočijo, da deluješ v svojem najvišjem potencialu.

Zdrave meje prispevajo k tvoji integriteti, zato je tako zelo pomembno, da jih znaš postaviti in ohranjati.

Sojenje ti tukaj ne pomaga, v resnici samo ustvarja kalnost v notranjih vodah in ustvarja ločenost, v prvi vrsti od sebe.

Ena tistih stvari, ki se me vedno globoko dotakne je, da v resnici nihče ne pozna tvojega notranjega sveta. V resnici nihče ne ve, razen ti sama, zakaj izbereš stvari, ki jih izbereš.

Milost razsodnosti je z besedami Caroline Myss v spoznanju, da nikoli ne boš mogla razumeti polno mero čustev, zgodovine, bolečine in vseh vsebin, ki ustvarijo en dan v življenju osebe. Kaj šele celega njenega življenja.

Ženska danes vse prepogosto pade pod vpliv tujih pričakovanj in sodb.
Ker je tako udomačena in naučena.

Ne stoji za tem, kar čuti, da je prav.
In ko postane pritisk tujih mnenj premočan, zapusti svoj prostor.
Se prilagodi. Ustreže. Se razda.

Vendar s tem izgubi sebe.

Če se prevečkrat prilagodi, izgubi občutek za svoje lastne želje.
Ni v stiku s svojimi občutki.
Od zunaj si pusti določati, kako se počuti in kako naj ravna.
Vse bolj se odtujuje od lastnega jaza.
Drugim pusti, da prestopajo njene meje in da določajo njen teritorij.

Neha čutiti. Ne čuti več sebe.
In ne čuti sveta okoli sebe.

Zato je stik s srcem in povezanost nekaj, kar je v tem času res življenjskega pomena.

Začela sem z UMI.
Edina stvar, ki je ne more in je nikoli ne bo znala ustvariti je povezanosti.
Topline, domačnosti, mehkobe, nežnosti, ljubezni, ki jo človek potrebuje za svoj obstoj.
Za preživetje človeške vrste bo človeška povezanost tista, ki bo nujna.

In zato je vitalnega pomena razumeti, da postavljanje meja ni ločevanje.
Da je tako bližina kot distanca vitalnega pomena za medsebojne odnose.

Da znaš prepoznati kaj je moje in kaj ne.
Da znaš počistiti svoje energijsko polje tujih vplivov.
In da si mehka, nežna, prijazna do sebe, da prepoznaš svoje potrebe in poskrbiš zase.

Veščine, prakse in podrobnosti bom podelila v enodnevnem intenzivu reci NE in postavi meje, reci JA in poskrbi zase. Prijaviš se na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<