Pisala mi je, da je v zadnjih desetih letih zaradi številnih novih vlog v svojem življenju, pozabila nase. In telo jo je v 2019 močno opozorilo, da je čas zanjo.

In ni edina.
Toliko žensk mi je v letu 2019 povedalo isto… ne morem več.
Ne znam več naprej.

Uprlo se ji je, da bi prebrala še eno knjigo.
Uprlo, da bi poslušala še eno predavanje.

Vsega je preveč.
Vase ne more več sprejeti ničesar več.
Uprlo se ji je, da bi vsebino še naprej točila od zunaj.

Ob tem je pozabila, da je potrebno skodelico izprazniti, da bi jo lahko ponovno napolnila.

Danes številne ženske živijo popolno življenje.
Imajo moža, otroke, avto, hišo s popolno belo ograjo in travo pred hišo, psa, ki zaokroži popolno podobo, ki pa je popolna samo navzven.

V sebi pa čutijo praznino.
Votlo praznino.
Ki je ne morejo zapolniti z ničemer.

Kljub temu, da hodijo na jogo, delajo vaje za pomlajevanje, pijejo smootije in jemljejo vse prehranske dodatke po spisku.

Večina žensk, s katerimi pridem v stik, hrepeni po tem, da bi v svojem življenju našle pomen in namen življenja, ki ga živijo.
Hrepenijo po tem, da bi našle način, da prispevajo, da bi naredile pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

V svoji goreči želji, da bi prišle do tega, na svoje neskončne sezname dodajajo številne obveznosti, aktivnosti in vedno nove prakse. Vendar ne glede na to koliko tehnoloških pripomočkov imajo, da bi zmogle hiter tempo življenja, ki ga živijo, ne glede na vse kar počnejo, pride čas, ko klic Duše preglasi vse ostalo.

Kajti Duša tista, ki je razlog za tvoje rojstvo.
Duša predstavlja samo esenco tvoje življenjske misije.

Poleg hrepenenja, ki ga čutiš v sebi, je enako močno še eno čustvo in to je strah, da boš našla to, kar iščeš. V sebi veš, da bo to pretreslo tvoje življenje, tvoj občutek varnosti in bo spremenilo odnos z vsem, kar ti je ljubo.

Ko čutiš, da si prerasla življenje, ki si ga živela do sedaj, iščeš.
Greš na terapijo.
Greš k zdravilcem.
Bereš knjige. Poslušaš seminarje.
Ja, iščeš.

Želiš si zdravja. Želiš si celovitosti.
In voljna si prehoditi določeno razdaljo.

Vendar želiš imeti tudi nadzor in kontrolo nad spremembo.
Nisi pripravljena zamenjati temeljnih predpostavk na katerih si zgradila svoje znano in udobno življenje, ki ga živiš. Temelj tvojega osebnega, kot družabnega življenja so učenja, ideje, ki si jih prevzela od drugih. Tvoj temelj je trhel.
Vendar ignoriraš tihi glasek v sebi, ki te kliče.

Nisi voljna tvegati, da bi izgubila vse kar imaš. Samo več hočeš.
Več denarja. Več ljubezni. Več lepote. Več vitalnosti. Več modrosti.
Več.

In tvoje najgloblje hrepenenje ostaja neizpolnjeno.
Največkrat tega sploh nočeš videti.

Ker na eni ravni veš, da vstop v življenje Duše terja visoko ceno – smrt.
Umreti mora znano in udobno.
Ravno tisto, kar si prizadevaš obdržati.
Ker življenja ne moreš nadzorovati.

Da bi razkrila skrivnosti svoje Ženske Duše se moraš podati v neznano.
Stopiti moraš globoko v svojo notranjo temo.
Se razširiti. Postati vidna.
Stopiti v svet negotovosti in nevarnosti.

In logično je, da nihče ne bi mimogrede in z lahkoto izbral tega.

Običajno te na to popotovanje v globino, v temne misterije tvoje Ženske Duše pripelje kriza.
Kajti Duša bo vedno dosegla svoje.
Ustavila te bo.
Z boleznijo.
Z ločitvijo.
Z izgubo.

Klic duše je kot potres, ki podre tvoje življenje znanega in udobnega.

In izgorelost je eden od načinov, ki te opominja na notranjo nepovezanost.
Sporoča, da ne moreš več živeti življenja brez pomena.
Duša je tista, ki te kliče k prebujenju in od vsake ženske je odvisno ali ta klic sliši ali presliši, kar jo vodi v izgorelost ali številne druge zdravstvene težave, ki so vse prepogosto klic k prebujenju.

Duša je tista, ki ti pokaže, kako obnoviti odnos z misteriji univerzuma.
Duša je tvoja notranja divjina in z njo najlažje stopiš v stik v divjini, v naravi.

Ob tem je zanimivo to, da imajo mnogi do divjine odpor, ker jim predstavlja nevarno, celo prepovedano mesto. Globine oceanov, džungle ali gozda so strašljiva mesta, kamor se ne podajajo.

Narava je v latinščini Natus- da se rodiš.
Narava stvari je dinamični princip, ki drži stvari skupaj in jim daje identiteto.
Duša je tvoja narava. Drži skupaj individualnost in ti daje identiteto.

Narava je odvisna od nas. Od tebe in od mene, da utelesimo svojo Dušo, svojo naravo.
Kajti svet se ne more v polnosti izraziti, če vsak od nas ne izrazi sebe.
Pomanjšana Duša pomeni pomanjšana Narava.

Je potem kaj čudnega, če se z naravo tam zunaj dogaja kar se dogaja!?

Sodobna družba je izgubila stik z Dušo.

Ustvarili smo predvidljivo varnost, lažno normalnost, materialno udobje, površinsko zabavo in iluzijo večne mladosti.

Ob tem pa pozabili, da te kontrola, zloraba, izraba virov, upravičenost in ignoranca ne pripeljejo v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko.

Da bi lahko v polnosti utelesila svojo Dušo in zaživela kot ženska za katero si se rodila, da si, moraš odrasti. Prevzeti moraš odgovornost zase in za svoje življenje.

To je prvi korak.
S tem se začne.

In izziv sodobne družbe je, da velika večina ljudi nikoli ne odraste.
Večina ne doživi iniciacije prehoda v odraslost.
Enostavno prestavijo odvisnost s starša na institucijo, akademskega »starša«, za mnoge je starš korporacija, religija, biznis ali vojska. Za druge so to tolpe, so-odvisniški odnosi ali odvisnosti.

Leto 2020 predstavlja močan klic, klic v odraslost.
Zdaj je čas, da prevzameš odgovornost za svoje življenje. To je čas, ki te bo silil v to, da odrasteš.
Premik skozi proces iniciacije terja, da spustiš znano in udobno.

Ker se tako težko odpovemo udobju in dobremu življenju podaljšanega mladostništva, ki jo mnogi vlečejo še v trideseta, štirideseta in petdeseta je epidemija izgorelosti zgolj opomnik.

Opomnik preobrazbe, ki je nujen, če želimo preživeti kot celota.
Vstop v življenje Duše – v življenje strasti, čarobnosti in služenja terja visoko ceno – psihološko obliko smrti.

Vprašanje je le ali boš sledila klicu in šla v svoje podzemlje kot Innana, ki je šla skozi svojo iniciacijo zavestno ali boš počakala, da te ugrabi tvoja Duša, kot se je to zgodilo Perzefoni.

Izbira je vedno zgolj in samo tvoja.

Če na tej poti potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena