Mlada ženska je sedela na zofi, nekega hladnega dne in pila ledeni čaj, medtem ko je bila na obisku pri svoji mami.

Pogovarjali sta se o življenju, o poroki, o odgovornostih življenja in obvezah odraslih ljudi.

Mati je zamišljeno mešala pijačo in ledene kocke so trkale ob kozarec, ko se je obrnila k hčeri in z jasnim in treznim pogledom v očeh rekla:

“Ne pozabi svojih PRIJATELJEV.
Še bolj pomembni bodo, ko se boš starala.
Ne glede na to, kako zelo ljubiš svojega moža, ne glede na to, kako zelo boš ljubila otroke, ki jih boš imela, še vedno boš potrebovala prijatelje.
Ne pozabi nanje, obišči jih od časa do časa, pojdite skupaj kam, počnite stvari skupaj.”

“Zapomni si, da prijatelj pomeni vse ženske, vsi moški … tvoje prijateljice, tvoji prijatelji, s katerimi se čutiš povezano.
Potrebovala boš prijatelje. Prijatelji se vedno potrebujemo.”

Kakšen čuden nasvet mi je dala, si je mislila mlada ženska.
Ali se nisem pravkar poročila?
Ali se nisem pravkar pridružila svetu parov?

Sedaj sem poročena, za božjo voljo.
Odrasla! Jasno, da je moj mož in družina, ki jo bova osnovala vse, kar bo moje življenje ovrednotilo.
Vendar je prisluhnila svoji materi.

Obdržala je stike s PRIJATELJI in vsako leto imela več PRIJATELJEV.

Ko so se leta prekopicevala eno čez drugo, je sčasoma razumela, da je njena mati vedela, kaj ji govori.

Ko čas in narava naredita svoje spremembe in skrivnosti na ženski, so PRIJATELJI glavna opora v njenem življenju.

V svojem življenju sem se naučila tole:
Čas teče.
Življenje se zgodi.
Otroci odrastejo.
Službe pridejo in gredo.
Ljubezen zbledi in upade.
Moški ne naredijo, kar naj bi.
Srca pokajo.
Starši umrejo.
Kolegi pozabijo usluge.
Kariere se končajo.

VENDAR …
PRIJATELJI so vedno tukaj, ne glede na to, koliko kilometrov je med njimi.
Prijatelji niso nikoli tako oddaljeni, da je potreba po njih ne bi dosegla.
Ko moraš hoditi po tisti osamljeni dolini in hodiš sama, bodo PRIJATELJI v tvojem življenju stali na robu doline, te
spodbujali, molili zate, se potegnili zate, posredovali v tvojem imen in te z odprtimi rokami čakali na koncu doline.

Včasih bodo celo prekršili pravila in hodili s teboj .ali prišli in te odnesli ven.
Prijateljice, prijatelji, hčere, vnukinje, snahe, sestre, matere, babice, tete, sestrične, nečakinje, tvoja razširjena družina, vse blagoslavljajo tvoje življenje.

Svet ne bi bil isti brez PRIJATELJEV
in tudi jaz ne.

Ko začnemo to avanturo, ki ji pravimo ženskost, nimamo prave predstave nad neizmerno srečo ali žalostjo, ki leži pred nami.

Vsak dan potrebujemo druga drugo!

😉 Taja

vir: splet